Zavod za varstvo narave je zagovarjal postopno sečnjo na Ljubljanskem gradu

Na pobočju Ljubljanskega gradu so danes zaključili sečnjo drevja s pomočjo helikopterja. V naslednjih dneh bodo na brežini pospravljali veje in opravljali manjša ročna dela, več pešpoti na grad ostaja zaprtih. Za sečnjo in spravilo bo ljubljanska občina namenila 1.332.000 evrov.
Ob predstavitvi projekta oktobra lani so pristojni pojasnili, da je helikoptersko spravilo lesa kot najprimernejši način za ta projekt izbrala strokovna komisija. To so poleg predstavnikov zavoda za gozdove sestavljali še predstavniki zavoda za varstvo narave, gozdarskega inštituta, oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter oddelka za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete univerze v Ljubljani, podjetja Tisa, javnega podjetja Voka Snaga in Mestne občine Ljubljana (Mol). Na občini so poudarili, da je komisija odločitev o načinu in obsegu poseka sprejela soglasno, projekt pa so usklajevali več let ter najustreznejšo rešitev izbrali “po tehtnem premisleku”.

Kot so danes za N1 pojasnili na zavodu za varstvo narave (ZRSVN), je komisijo ustanovila Mol "z namenom legitimizacije načrtovanega posega", ZRSVN pa ima v omenjeni komisiji svojega predstavnika. Toda, kot so dodali, je ZRSVN "v sklopu komisije zagovarjal postopnost pri izvedbi projekta in sprotno spremljanje posledic izvedenih aktivnosti na zavarovano območje".

"Končnega projekta v lanskem letu, ko se je komisija sestajala, še ni bilo, o podrobnostih trenutno potekajočih aktivnosti pa ZRSVN ni seznanjen," so poudarili.
V komisiji je sodelovala tudi profesorica oddelka za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete dr. Ana Kučan. Na naše vprašanje o njenem stališču do projekta je odgovorila, da je s posekom soglašala, ker je po predstavljenih dejstvih presodila, da je nujen. "Dogovorili smo se za helikoptersko spravilo lesa, saj se na ta način izognemo poškodbam gozdnih tal in poti, ki bi jih povzročila talna vleka. Nekateri člani komisije smo Mol tudi predlagali postopno izvajanje sečnje, z začetkom v coni C (višje na hribu) in z manjšim številom dreves, kar bi omogočilo spremljanje vpliva sečnje na gozd in tla ter eventualno prilagajanje načina nadaljnje sečnje," je pojasnila. Dodala je, da bi bilo postopno izvajanje gotovo tudi bolj sprejemljivo za javnost, "a končne odločitve o načinu in terminskem planu izvajanja sečnje so stvar Mol, dogovora med Mol in izvajalci ter skladnosti s predpisi in soglasji".

Oddelek za gozdarstvo: Velika drevesa na strmih pobočjih so lahko nevarna

Ob opozorilih meščanov in nekaterih okoljevarstvenikov o preobsežnosti poseka so se danes oglasili tudi na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske biotehniške fakultete, katerega predstavnik je bil prav tako član strokovne komisije.
Pojasnili so, da urbani gozdovi, med katere spada tudi gozd Grajskega griča v Ljubljani, opravljajo številne ekosistemske storitve in imajo pomembne vloge. "Drevesa izboljšujejo kakovost zraka, ohranjajo biotsko raznovrstnost, blažijo ekstremne vremenske razmere, zmanjšujejo učinke urbanega toplotnega otoka, izboljšujejo kakovost vode, varujejo sebe in gozdna tla (varovalna vloga), varujejo infrastrukturo, objekte in ljudi pod gozdom (zaščitna vloga), imajo kulturno in estetsko vrednost ter omogočajo rekreacijo in sprostitev."

Poudarili so, da je za ohranjanje ugodnega stanja vseh naštetih vlog z gozdovi treba aktivno gospodariti na podlagi usmeritev gozdarskih strokovnjakov, "ki dobro poznajo ekologijo gozda in razmeram prilagojene gozdnogojitvene in tehnične ukrepe".

Na strmih pobočjih Grajskega griča sta varovalna in zaščitna vloga nadrejeni ostalim vlogam, saj omogočata preprečevanje erozije in neposredne nevarnosti za premoženje, obiskovalce gozda in ljudi, ki pod temi pobočji živijo. "A velika drevesa lahko v nekem trenutku na strmih pobočjih ogrozijo varovalno vlogo, saj presežejo kritično maso in zaradi svojih dimenzij, nagnjenosti in slabega zdravstvenega stanja postanejo neposredno nevarna za spodaj ležeče stavbe in ob izruvanju postanejo vir padajočega kamenja," so pojasnili.

“Na strmih pobočjih je zato pomembna redna nega gozda v smislu pospeševanja velike gostote mlajših, stabilnih in vitalnih dreves manjših do zmernih dimenzij in odstranjevanja dreves večjih dimenzij,” so poudarili.

Iz strokovnega mnenja oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire izhaja, da je bilo med popisanimi drevesi največ belega gabra in maklena. Na Grajskem griču so posekali 205 dreves. V sredo se je sicer med sečnjo odlomil del drevesa in zdrsel do hiše na Mestnem trgu. Pri tem je nastala manjša škoda, poškodovan ni bil nihče.