V Sloveniji je po osmih letih zaživelo gospodarsko interesno združenje, ki ga sestavljajo visoko tehnološka podjetja. Slovenski tehnološki forum bo politiko in odločevalce naslavljal s predlogi za razvoj države in izboljšanje socialnih storitev. "Če želimo ohraniti socialno državo, bomo morali povečati produktivnost, druge rešitve praktično ni. Zato zagovarjamo, da Slovenija potrebuje nov razvojni model," je dejal strokovni vodja združenja Anže Voh Boštic.
Slovenija se je znašla pred problemom. Število delovno aktivnih v državi upada, medtem ko se javni izdatki zaradi staranja prebivalstva neusmiljeno višajo. Do leta 2040 moramo najti več kot 2,5 milijarde evrov dodatnih evrov za financiranje zdravstva, pokojninskega sistema in dolgotrajne oskrbe.
“V letu 2070 se bodo skupni izdatki, povezani s starostjo, približali trideset odstotkom BDP, trenutno pa smo nekje med 22 in 23 odstotkih,” je projekcije Evropske komisije danes opisala Anja Bergant Spiruski.
V Sloveniji bi za ohranitev oziroma izboljšanje socialnih storitev tako morali občutno zvišati dodano vrednost, pri čemer je direktorica svetovalnih in transakcijskih storitev pri svetovalnem podjetju Capital Genetics izpostavila tudi, da se pri ustvarjanju le-te ne bomo mogli zanašati samo na delovno silo. Ta se bo zniževala, pravi Bergant Spituski, zato bomo morali več oziroma bolj učinkovito investirati ter povečati skupno faktorsko produktivnost. “To so spremembe, ki trajajo, zahtevajo precej časa, mi pa tega časa nimamo,” je še pojasnila in opozorila, da nas bo ob neukrepanju “udarila demografija”.
“Slovenija potrebuje nov razvojni model”
V luči opisanih izzivov je po osmih letih priprav končno zaživelo gospodarsko interesno združenje, ki ga sestavljajo visoko tehnološka podjetja. Slovenski tehnološki forum bo politiko in odločevalce naslavljal s predlogi za razvojni preboj države in izboljšanje socialnih storitev.
“Če želimo ohraniti socialno državo, bomo morali povečati produktivnost, druge rešitve praktično ni. Zato zagovarjamo, da Slovenija potrebuje nov razvojni model. Razvojni model oziroma gospodarstvo, kakršno imamo zdaj, v prihodnosti ne bo delovalo,” je na današnji predstavitvi foruma dejal strokovni vodja združenja Anže Voh Boštic.
V tehnološkem forumu se zavzemajo predvsem za pravičnejši ekonomski sistem, saj trenutni nagrajuje tiste, ki imajo veliko in ne daje možnosti za uspeh tistim, ki si morajo premoženje ustvarjati sami. Kot pojasnilo na eni strani izpostavljajo nadpovprečno obremenjenost plač v primerjavi z drugimi državami EU, na drugi pa kar za dve tretjini nižje davke na premoženje od evropskega povprečja.
“Verjamemo, da je treba spodbuditi delo in podjetnost. Le na ta način bomo dosegli razvoj visoko tehnološkega sektorja in višjo dodano vrednost. To je tudi naš cilj, saj menimo, da je tisto, kar je dobro za visoko tehnološki sektor, dobro za vse,” je med drugim dejal Voh Boštic in poudaril, da je Slovenija v primerjavi z drugimi članicami EU uspešna le na papirju.
Pri tem je navedel izdatke za raziskave in razvoj v deležu BDP, kjer se Slovenci gibljemo okoli evropskega povprečja, medtem ko smo na samem repu pri investicijah tveganega kapitala.
Namesto enostavnih rešitev, celostna reforma
V Slovenskem tehnološkem forumu so prepričani, da je Slovenija do zadnje finančne krize uspešno zmanjševala svoj razvojni zaostanek za najnaprednejšimi članicami EU, za tem pa zaspala, medtem ko so nekatere druge evropske države doživele pravi razcvet. Kot primer države, ki je v preteklih desetih letih naredila tehnološki preboj, navajajo Estonijo, ki je v devetdesetih letih sprejela celostno strategijo za dosego tega cilja.
Po prepričanju združenja mora zdaj enako storiti Slovenija, strategija pa naj spodbuja uspeh z lastnim delom, celosten razvoj kadrov ter digitalizacijo, debirokratizacijo in izboljšanje poslovnega okolja.
Združenje je danes pojasnilo tudi, da se niso odločili za predstavitev lahko dosegljivih rešitev, saj tudi te naletijo na neodobravanje in tako ostanejo nizko na politični agendi. “Zadevo smo obrnili in rekli, dajmo delati tako, kot so naredile druge države, ki so uspele narediti tehnološki preboj. Dajmo se zavzemati za celovito reformo, da bo to prišlo dovolj visoko na politično agendo in se bomo lahko začeli s tem ukvarjati,” smo slišali danes.
K večji aktivaciji mladih podjetnikov pozival že Luka Mesec
Večjo politično aktivacijo nove generacije podjetnikov je januarja letos pozdravil tudi minister za delo Luka Mesec, ki je takrat za N1 predstavil svoj pogled na domače okolje za start up podjetja.
Minister je dejal, da bo ekonomska demokracija, kakršno postavljajo z modeli lastništva zaposlenih, namenjena vsem podjetjem, v zvezi s start up podjetji pa je spomnil, da morajo biti vsi dogovori stvar splošnega družbenega dogovora oziroma socialnega dialoga. “Povabil bi predvsem start up podjetja, da se pridružijo socialnemu dialogu in ekonomsko-socialnemu svetu, ker na neki način jih tam pogrešam. Tam so bolj ali manj večja podjetja, obrtniki in tako naprej, mlajše start up scene pa tam ni prisotne, in mislim, da bi bilo koristno, če bi bila,” je pojasnil.
Na vprašanje, kako naj mladi podjetniki pristopijo k dialogu, je Mesec odgovoril, naj se včlanijo v delodajalske organizacije ali ustanovijo svojo zbornico, če čutijo, da so specifike tako močne, da se v obstoječih delodajalskih organizacijah ne vidijo.
Združenje želi stike z odločevalci še okrepiti
Na vprašanje, kako konkretno načrtujejo svoje predloge preslikati v realnost, Anže Voh Boštic odgovarja, da najbolj prebojen del gospodarstva zdaj v prvi vrsti dobiva glas, ki ga prej ni imel: “Že zaradi tega ne, ker je delo direktorjev teh podjetij tekmovanje na svetovnem trgu in ne ukvarjanje s slovensko politiko. Ravno zato smo ustanovili ta forum, da ti podjetniki postanejo sila pri nas ter da se slišijo njihove predloge in ideje, ki jih imajo zelo veliko. Tudi jaz osebno sem pri tem projektu, ker mislim, da lahko ponudijo dobro pot naprej, ideje za gospodarski program in razvoj Slovenije. S širjenjem teh idej želimo dati glas ter podporo odločevalcem – kdorkoli to že je – za pomembne reforme na gospodarskem področju, ker smo v preteklosti dobili občutek, da na strani gospodarstva te podpore ni dovolj.”
Dogodka se je udeležil tudi poslanec Gibanja Svoboda Aleksander Prosen Kralj, ki združenje, kakršno je Slovenski tehnološki forum, pozdravlja. Nakazal je odprtost do predlogov, a pri tem vseeno spomnil, da so pri svojih dejanjih omejeni. Ob tem je sicer vredno omeniti, da je poslanec največje koalicijske stranke eden od soustanoviteljev in nekdanji solastnik podjetja Dobre zgodbe, ki je med člani Slovenskega tehnološkega foruma. Med obiskovalci so bili sicer tudi predstavniki Spirit Slovenija, združenje tako ne skriva, da je v stiku z odločevalci, po uradni predstavitvi pa želi stike še okrepiti.
Kot je pojasnil predstavnik združenja Andraž Logar, pri svojem delovanju stavijo tudi na povezovanje z ostalimi gospodarskimi interesnimi združenji, pri tem pa priznavajo, da med njimi obstajajo različni pogledi.
“Vsako gospodarsko združenje je društvo in tako se razvija skozi poltrak časa, ko se člani pridružujejo in ko se politika teh gospodarsko-interesnih združenj, društev ali česarkoli spreminja. Na tej točki danes smo zagotovo v nekaterem mnenju ali viziji kompatibilni s čisto vsemi, so pa elementi, kjer nismo. Če tega ne bi bilo, tudi svojega gospodarskega združenja ne bi ustanavljali, ker bi imeli refleksijo naših potreb in želja že nekje drugje,” razloge za nastanek še oriše Logar, ki pravi, da bodo z ostalimi gospodarstveniki poskušali najti skupno platformo za debato in skupne cilje, kar bi vodilo v povezovanje in ne nasprotovanje drug drugemu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje