Menu Item
Največji izziv za Varnostni svet ZN bo gotovo nova vlada v ZDA, nasploh pa situacija v mednarodni skupnosti ne obeta ravno lahkega dela, je ob robu posveta slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju danes dejal veleposlanik pri ZN Samuel Žbogar. Kot prioritete Slovenije v letu 2025 je naštel podnebje, vodo, ženske in preprečevanje konfliktov.
“Največji izziv je gotovo nova ameriška administracija in za zdaj je še neznanka, kako bo delovala v Združenih narodih in v Varnostnem svetu. Kot se nakazuje, bo položaj še težji, kot je bil letos in dogovori bodo še težji,” je glede delovanja Varnostnega sveta ZN v letu 2025 menil veleposlanik pri ZN Samuel Žbogar.
Pričakuje še bolj zaostrene razmere in polarizacijo, predvsem med stalnimi članicami. Zamenjale se bodo tudi nekatere nestalne članice, kar “vedno povzroča neko novo dinamiko”. Letos so sicer nestalne članice, vključno s Slovenijo, po njegovem mnenju izjemno dobro sodelovale.
Kot največji dosežek prvega leta članstva Slovenije v VS ZN v obdobju 2024-2025 je izpostavil predsedovanje v septembru, ki je “kulminiralo na zasedanju na temo voditeljstva za mir”, ki ga je vodil premier Robert Golob. Kot vrhunec je omenil tudi predsedniško izjavo Varnostnega sveta pod slovenskim predsedstvom, v kateri se je vseh 15 članic zavezalo k ohranjanju miru, spoštovanju mednarodnega prava in ustanovne listine ZN.
Kot prioritete Slovenije v prihajajočem letu pa je omenil podnebje, vodo, ženske in preprečevanje konfliktov. Poleg tega bodo tudi “gradili predsedovanje” – Slovenija bo namreč pred iztekom obdobja nestalnega članstva decembra prihodnje leto še enkrat predsedovala Varnostnemu svetu.
“To bo zadnji mesec našega članstva in nekako seveda upamo, da bomo decembra šli z nekim velikim pompom iz tega Varnostnega sveta, nasploh pa situacija v mednarodni skupnosti ne obeta ravno lahkega dela,” je dodal slovenski veleposlanik.
Žbogar je menil še, da je delo veleposlanika včasih frustrirajoče, saj Varnostni svet navkljub vsem naporom ne stopi skupaj in ne uspe sprejeti resolucij, ki bi pomirile krize in konflikte, denimo v Gazi, Ukrajini in Sudanu. “Mislim, da to seveda sproža določene frustracije predvsem pri nestalnih članicah, ki si vse zelo aktivno prizadevamo izpolnjevati svojo nalogo,” je dejal.
Omenil je tudi pritiske za reformo Varnostnega sveta, da bi ta postal bolj reprezentativen. Po njegovih besedah si predvsem afriške države, ki niso zastopane med stalnimi članicami, prizadevajo za spremembo sestave Varnostnega sveta po 80. obletnici ustanovitve ZN oktobra prihodnje leto.
Žbogar je dodal, da si več držav prizadeva tudi za spremembe na področju uveljavljanja pravice do veta, ki jo ima pet stalnih članic Varnostnega sveta – ZDA, Rusija, Kitajska, Združeno kraljestvo in Francija – vendar po njegovem ni mogoče kmalu pričakovati premikov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje