Nekdanji trgovec z zdravili Mihael Karner, ki ga ameriške oblasti iščejo zaradi obtožb o proizvodnji in preprodaji prepovedanih anaboličnih steroidov ter pranja denarja, je danes na dogodku podjetja Tax-fin-lex približno 30 udeležencem predaval o davčnih oazah in na splošno o tem, kako zaščititi premoženje – kot se je izrazil – "zaradi kazenskih ali davčnih postopkov ali pa zaradi bodoče oziroma bivše žene". Elitni seznam govorcev na dogodku se je po medijski najavi njegovega predavanja precej skrčil, med drugim sta udeležbo odpovedali ministrici Dominika Švarc Pipan in Tatjana Bobnar, s programa sta bila v zadnjih dneh črtana tudi sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec ter šef Fursa Peter Grum. Ostali pa so donedavni šef Fursa Ivan Simič, nekdanji minister za javno upravo, zdaj raziskovalec na pravni fakulteti Boštjan Koritnik, višja sodnica Alja Kratovac, vrhovni tožilec Jože Kozina. S tožilstva so nam dan po objavi članka sporočili, da Kozine na dogodku ni bilo.

Mihael Karner naj bi z ženo Alenko Karner med letoma 2000 in 2008 s spletno prodajo prepovedanih anaboličnih steroidov zaslužil okoli 50 milijonov dolarjev. Posloval naj bi prek mreže vsaj 14 podjetij s sedežem v Sloveniji, Panami, Gibraltarju, Liechtensteinu, Dominikanski republiki, Belizeju in na Sejšelih, navaja ameriška obtožnica, spisana leta 2010, ki zakonca Karner bremeni proizvodnje in preprodaje prepovedanih anaboličnih steroidov ter pranja denarja.

Na podlagi tiralice so ju decembra 2011 pridržali avstrijski policisti. Severni sosedje so ju nameravali izročiti ZDA, a sta se zakonca Karner s plačilom milijonske varščine temu uspela izogniti. Naši pravosodni organi pa ju nato niso izročili ZDA, saj Slovenija z njimi nima sklenjenega sporazuma o izročanju. Pri nas je zoper Karnerja stekel predkazenski postopek, a je Karner pred dnevi Reporterju poslal sklep specializiranega tožilstva, v katerem je navedeno, da je bil že leta 2015 končan, ker ameriški pravosodni organi niso odgovarjali na zaprosila naših za podatke.

V Sloveniji vlaga, čez mejo ne gre

Karner je zdaj v Sloveniji, tu se ukvarja z gradbeništvom, po ustavitvi slovenskega predkazenskega postopka je zanj zgodba končana, pravi. V tujino pa ne hodi, saj po lastnih besedah ne želi tvegati, da bi ga tuji organi pregona spet pridržali in presojali o njegovi izročitvi ZDA.

Vztraja, da je ameriška obtožnica konstrukt. “Nekatera dejstva iz obtožnice držijo, veliko je izmišljenega. Je pa to obtožnica, nič drugega. To so domneve, nič dokazanega,” je dejal. Na našo pripombo, da je za obtožnico potreben utemeljen sum kaznivega dejanja, podprt z dokazi, je dejal, da vendarle to ne pomeni, da vsebina obtožnice drži. “O tem bo odločilo sodišče, ne tožilec.”

Na vprašanje, zakaj se torej do danes ni predal, je navedel visoke stroške. “Sojenje v ZDA je drago in nepredvidljivo. Samo strošek odvetnika bi bil enormen. Kot so mi povedali, bi se začeli pogovarjati pri milijonu. Tolikšna naj bi bila tudi varščina.” A Karner na drugi strani zadnja leta v Sloveniji vlaga v gradbeništvo. Danes je dejal, da sodeluje v večih projektih in gradi “zelo veliko bivalnih enot”.

Z zdravili pa se, kot pravi, trenutno ne ukvarja. “Ena tableta ni šla od mene že desetletja. Razmišljamo sicer, da bi se znova podali v ta posel, tako da bi naredili legalen uvoz v eno državo EU in prodajali znotraj sistema lekarn. A to je za zdaj le ideja.”

Nekaterih mehanizmov se je posluževal, vseh ne

Na današnjem predavanju je govoril o poslovanju v davčnih oazah, ki se ga je sam – kot uvodoma omenjeno – posluževal v času trgovanja z zdravili. Na tem področju je bil samouk, je dejal, zaradi tega pa je bil večkrat preganjan s strani slovenskih in tujih pravosodnih organov. Pojasnil je pogoje in postopke ustanavljanja podjetij v različnih državah, ki veljajo za davčne oaze, ter tudi, kakšne so posledice poslovanja v davčnih oazah za poslovneža iz Slovenije (kakšna je obdavčitev tega premoženja, kako ga lahko podjetnik prenese nazaj v matično državo, kako podjetje, ki posluje z davčnimi oazami, obravnavajo slovenske banke in podobno).

Pri tem pa je večkrat poudaril, da to niso nasveti, ampak le njegove izkušnje in poslovni model, ki naj bi bil zakonit. “Jaz sem za to, da se plačuje davke v Sloveniji, a morate razumeti, da jaz nisem evra zaslužil v Sloveniji. Prodaja se je vršila iz ene tuje države prek brezcarinske cone v drugo tujo državo. Imel sem pravna mnenja, med drugim Marka Bošnjaka (nekoč odvetnika v pisarni Čeferin, danes sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), op. a.), da je tak način poslovanja v redu.”

Karner je svoje predavanje začel z razkritjem:

Nadalje je spregovoril o tem, kako svoje premoženje zaščititi pred morebitnimi postopki organov pregona. “Na to sem vedno gledal kot na igro človek ne jezi se. Dokler nisi v obarvanih poljih, nisi zaščiten. Jaz sem vedno gledal, da sem postavljal oviro na oviro na oviro,” je dejal. Omenil je primer nepremičnin in instituta zemljiškega dolga, ki pa po njegovem vedenju nekaterim, ki so ga uporabili (omenil je primer družine Mirana Vuka iz Zavrča), ni pomagal. Po njegovi oceni se zdaj pogosteje uporablja lažna hipoteka slamnatega lastnika iz tretje države, kot smiselni orodji je omenil še vpis dosmrtnega užitka (tu je sicer opozoril, da je v tem primeru nepremičnino težje prodati) ter zaznambo vrstnega reda.

Po dogodku je novinarjem o tem dejal: “Predstavil sem moj pogled na to, kako zaščititi premoženje, naj bo to zaradi kazenskih ali davčnih postopkov ali pa zaradi bodoče oziroma bivše žene. To so mehanizmi, ki pač obstajajo. Nekaterih sem se v preteklosti posluževal, vseh ne. Ni se mi zdelo narobe, da o tem kaj povem.”

Švarc Pipan: Nikoli nisem potrdila udeležbe

Karnerjeva umestitev med predavatelje je zaradi njegove nerazčiščene zgodbe z ameriškim pravosodjem dvignila veliko prahu. Prvi je o tem pisal Reporter. Še prejšnji teden sta bili med govorci na spletni strani konference napovedani dve ministrici, pravosodna Dominika Švarc Pipan in notranja Tatjana Bobnar, ki pa sta bili po medijski objavi, da bo tu tudi Karner, odstranjeni iz programa.

Na pravosodnem ministrstvu so nam danes dejali, da pravzaprav Švarc Pipan ni nikoli potrdila udeležbe. “Ministrica nikoli ni uradno potrdila sodelovanja na konferenci, 26. oktobra, torej že pred poročanjem medijev, pa je sodelovanje uradno odpovedala. Na objavljen seznam govorcev jo je uvrstil in nato izbrisal organizator konference.” 

Iz programa sta bila v zadnjih dneh črtana tudi državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec ter šef Fursa Peter Grum.

Kot je Giuliani razbijal mafijo v New Yorku

Je pa uvodni nagovor imel nekdanji minister za javno upravo, zdaj pa asistent in raziskovalec na ljubljanski pravni fakulteti Boštjan Koritnik. Ta je o polemiki okrog povabila Karnerju dejal, da je pri organizaciji dogodkov treba vedno pritegniti ljudi iz drugih sfer. “Ko smo organizirali Dneve pravnikov, so vedno nastopali eni in isti govorci, zato smo iskali kaj novega, kar pritegne. To so bili tujci, ekonomisti, forenziki, na koncu smo bili pri robotu.”

Podprl je napore k privabljanju – kot je dejal – “zelenih predavateljev” s svežimi pristopi. Meni, da je pozornost, posvečena današnjemu dogodku, neupravičeno padla le na eno predavanje in na eno osebo. “Jaz vem, kako je Rudy Giuliani v 80. letih razbil newyorško mafijo. Prebral je knjigo, ki jo je spisal eden od upokojenih članov mafijske združbe, jo natančno analiziral in dejansko rešil en velik problem.” Sam je mnenja, da ob današnji hitrosti tehnološkega napredka ni več časa, da bi čakali na knjigo. Organom pregona je predlagal, da naj se izobražujejo in poskušajo iti v korak s tehnologijo.

Tudi donedavni šef Fursa Ivan Simič, ki je govoril po Koritniku in pred Karnerjem, je ob prihodu za govorni pult direktorici podjetja Tax-fin-lex Zlati Tavčar, ki organizira današnjo konferenco o poslovni forenziki, dejal, da “boljše reklame za dogodek ne bi mogla narediti”. Karnerjevo predavanje je poslušal le krajši čas.

Karner: Škoda se mi zdi, da ne bi delil znanja

Na programu konference sta med predavatelji tudi vrhovni državni tožilec Jože Kozina in sodnica Alja Kratovac. Kozine na predavanju Karnerja ni bilo, po telefonu pa nam je dejal, da se bo udeležil okrogle mize: “Jaz sem bil povabljen pred dnevi. Kdo so drugi udeleženci, nisem vedel. Potrdil sem, ker ocenjujem, da je pomembno, da tožilci povemo, da je poslovna forenzika pomemben element pregona. Ostalo so vprašanja za organizatorja”

Dan po objavi članka so nam s tožilstva sporočili, da tudi Kozine “ni bilo na nobenem dogodku v okviru konference, tudi na okrogli mizi ne”.

Tako pa je dogajanje in svoj motiv za nastop na konferenci komentiral Karner: “Nisem vedel, da bo to dvigovalo prah. Odzval sem se na vabilo, da povem kaj o poslovanju v davčnih oazah. Zadnje čase vse predsedniške kandidate poslušamo, da se bodo borili proti davčnim oazam in rešili ta problem, pravzaprav pa nihče nima pojma. Jaz mislim, da ni bilo slabo. To delam brezplačno, nimam nič od tega, škoda pa se mi zdi, da ne bi delil znanja z drugim.”

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.