V torek je glavni odbor zdravniškega sindikata Fides sklenil, da se bodo še naprej trudili za izstop zdravstvenih delavcev iz plačnega sistema v javnem sektorju. Kmalu bodo razpravljali o zaostrovanju sindikalnih aktivnosti.
Na torkovi izredni seji so člani glavnega odbora sindikata zdravnikov Fides soglasno sprejeli sklep, da je treba zakon o plačah v zdravstvu sprejeti še v tem mandatu državnega zbora. Za to so se odločili, kot pojasnjujejo v Fidesu, ker je treba takoj vzpostaviti sprejemljiva plačna razmerja.
“To v okviru Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ni več mogoče, saj poklici, ki nimajo statusa odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, že dosegajo najvišje plačne razrede,” so nam pojasnili na Fidesu. Po naših informacijah bo vodstvo Fidesa kmalu odločalo o morebitni zaostritvi sindikalnih aktivnosti.
Najbolj odločni so Mladi zdravniki
Zdravniške organizacije od dviga plač medicinskim sestram glasno zahtevajo sprejetje zakona o plačah v zdravstvu, ki naj bi pomenil izstop zdravstvenih delavcev iz plačnega sistema v javnem sektorju. Predlog zakona, ki so ga predstavniki zdravnikov pol leta usklajevali z ministrstvom za zdravje, naj bi vezal višino zdravniških plač na razmerje do povprečnih plač v državi. Minister za zdravje Janez Poklukar pa ne želi niti jasno priznati, da tak predlog zakona obstaja.
Torkova seja glavnega odbora Fides je potekala v širši sestavi. Udeležili so se je tudi člani Fidesa, ki niso člani glavnega odbora, ter predstavniki skupine Mladih zdravnikov in predstavniki sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um. Mladi zdravniki in Praktik.um nimata neposrednega vpliva na odločitve sindikata Fides, a prav Mladi zdravniki so se po naših informacijah najmočneje zavzemali za sklep, ki ga je včeraj sprejel Fidesov glavni odbor.
“Čeprav smo mladi zdravniki najslabše plačani, smo soglasni, da začnemo bolj odločno zahtevati spremembo plačnega sistema. Druge ponudbe nas ne zanimajo,” pravi Anita Dobrovolec, predstavnica skupine Mladi zdravniki.
Vlada ponudila premalo?
Po neuradnih informacijah je vlada zdravniškim organizacijam ponudila dvig osnovnih zdravniških plač za nekaj plačnih razredov, vendar bi zdravniki ostali del enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Predsednik vlade Janez Janša in minister Poklukar sta se v ponedeljek najprej sestala z Anito Dobrovolec in Goranom Buserjem iz skupine Mladi zdravniki, nato pa še z vodstvom Fidesa.
Pogovoru z mladimi zdravniki je sledil sestanek s predsednikom FIDES Konradom Kuštrinom.
Srečanji sta bili namenjeni pogovoru o stanju v zdravstvu in delovanju zdravstva v covid-19 razmerah.@MinZdravje @JJansaSDS pic.twitter.com/Xa2SWXrvo9
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 29, 2021
Vsebine pogovorov nobeden od udeležencev sestankov ni podrobneje komentiral. Poklukar in predsednik Fidesa Konrad Kuštrin sta sporočila, da plače niso bile glavna tema sestanka. “Obrobno smo se dotaknili situacije pri plačah. Izpostavljeno je bilo, da je razmerje med zdravniško plačo in povprečno plačo v državi tako nizko, kot ni bilo še nikoli,” je povedal Poklukar.
“Zdravniki smo odgovorni”
Anita Dobrovolec poudarja, da jih že dolgo časa moti odnos vladajočih do zdravnikov ter padajoč ugled zdravnikov v družbi. Povod za njihovo veliko nezadovoljstvo pa je, kot pojasnjuje zdravnica, zvišanje plač drugim zdravstvenim delavcem.
“Zdravniki in zdravnice ne moremo delati brez medicinskih sester in drugih sodelavcev, vendar smo mi tisti, ki sprejemamo odločitve in nosimo odgovornost zanje,” še poudarja Anita Dobrovolec. Podobno pravijo v Fidesu: “Zdravnik je po zakonu o zdravniški službi temeljni odgovorni nosilec opravljanja zdravstvene dejavnosti in je za svoje delo tudi kazensko odgovoren.”
Sprememba sidrišča in stropa
Dogovor med vlado in zdravstvenimi sindikati, med katerimi ni bilo zdravniških, pomeni, da bodo lahko imeli nekateri mladi zdravniki nižjo plačo od nekaterih drugih zdravstvenih delavcev iste starosti. Poleg tega bodo nekateri delavci v zdravstvu, ki niso zdravniki, lahko dosegli 57. plačni razred (3.960 evrov bruto mesečne osnovne plače). Ta razred je tudi najvišji razred, ki ga lahko v javnem sektorju dosežejo zdravniki.
V Fidesu zato pravijo, da je treba določiti “nova sidrišča vseh zdravniških delovnih mest”. Ob tem želijo tudi popravke plačnega “stropa”, saj je ta zdaj tak, da nekateri zdravniki v svoji karieri sploh ne morejo napredovati za deset plačnih razredov, kot je sicer pravilo v javnem sektorju. “Že v okviru sedanjega plačnega sistema in trenutne uvrstitve zdravniških delovnih mest bi morali biti zdravniki specialisti ob vseh napredovanjih uvrščeni v plačne razrede nad 57. plačni razred, kar pa zaradi stropa v plačni lestvici ni možno,” pojasnjujejo v zdravniškem sindikatu.
Fides: Znotraj plačnega sistema ni več manevrskega prostora
Znotraj tega plačnega sistema ni več mogoče vzpostaviti razmerij med poklici, kakršna so bila ob uvedbi enotnega plačnega sistema leta 2008, pravijo v Fidesu. Tam sicer menijo, da prvotna ureditev ni bila ustrezna. “Tudi takrat uvrstitve delovnih mest niso temeljile na metodologiji za uvrščanje delovnih mest v plačne razrede, ki bi upoštevala zahtevnost posameznih delovnih mest, temveč so bile uvrstitve delovnih mest izpogajane,” pojasnjujejo.
Kot je razumeti iz njihovega odgovora, bi ponovna vzpostavitev tistih razmerij pomenila, da bi morali zdravnikom omogočiti napredovanje prek 65. plačnega razreda, ki je v javnem sektorju najvišji možen. V ta razred, ki prinaša 5.420 evrov mesečne bruto plače, sodijo predsedniki države, vlade, državnega zbora, vrhovnega sodišča in ustavnega sodišča.
Fides pa si po naših neuradnih informacijah prizadeva, da bi najvišja osnovna plača zdravnika znašala 3,5-kratnik povprečne plače v državi, kar bi pomenilo 6.556 evrov bruto oziroma 4.235 evrov neto mesečno. Za vezavo višine zdravniške plače na povprečno plačo v državi si je Fides prizadeval že pred leti, vendar je bilo najvišje predlagano razmerje takrat tri proti ena.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje