Menu Item
Uveljavitev novele zakona o zdravstveni dejavnosti bi vplivala tako na bolnike kot tudi na vse zdravstvene delavce, so znova opozorili na novinarski konferenci na Zdravniški zbornici Slovenije. Predlog novele, po katerem bi se zdravstveni delavci morali odločiti, ali bodo delali v javnem ali v zasebnem zdravstvu, je do 16. oktobra v javni razpravi.
Uveljavitev novele zakona o zdravstveni dejavnosti bi neposredno vplivala tako na bolnike kot tudi na vse zdravstvene delavce, so danes opozorili na novinarski konferenci na Zdravniški zbornici Slovenije. Posvarili so, da bi uzakonitev predlaganih sprememb, ki so trenutno v javni razpravi, lahko zmanjšala dostopnost in podaljšala čakalne vrste.
Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj je izrazil zaskrbljenost, da bi se, če bi naenkrat presekali med obema deloma zdravstva, v določenih specialnostih še podaljšale čakalne vrste, v tistih, kjer je že sedaj malo zdravnikov, pa bi lahko izgubili še te.
Če se bo zdravnikom, ki želijo delati več, omejila možnost dela na več lokacijah – kar pomeni več ur dela s pacienti, kot je njihova obveznost v njihovi osnovni enoti – je jasno, da bo število pregledov padlo in se bo dostopnost do zdravstvenih storitev poslabšala, je poudarila direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Postojna Irena Vatovec.
Tako Sušelj kot Vatovec sta sicer svoje stališče predstavila v video posnetku, ki so ga predvajali na novinarski konferenci, saj se te osebno nista mogla udeležiti.
V zdravstvenih domovih zaskrbljeni
Vatovec je pojasnila tudi, kaj bi uveljavitev novele pomenila za njihov zdravstveni dom, kjer deluje šest specialističnih ambulant – ortopedska, diabetološka, kirurška, internistična, pulmološka, dermatološka – ter rentgenski oddelek. Na vseh teh področjih imajo pogodbe z različnimi sodelavci, ki so lahko koncesionarji, lahko pa so zaposleni tudi v drugih bolnišnicah. Po njenih besedah gre za podjemne pogodbe, pogodbe s s. p. ali celo z d. o. o., v nobenem primeru pa nimajo sklenjene neposredne pogodbe z bolnišnico.
“Če bomo za izvajanje teh dejavnosti potrebovali imenovanega nosilca oz. redno zaposlenega nosilca dejavnosti, to pomeni, da lahko vse te dejavnosti prenehamo izvajati,” je poudarila. Za bolnike pa bi to pomenilo, da bi se morali voziti drugam, v najmanj uro oddaljene kraje, Ljubljano, Novo Gorico ali Izolo, je dodala.
Kot je izpostavila direktorica ZD Kranj Lilijana Gantar Žuran, bi podjemno pogodbo lahko sklenili le za zdravstvene storitve, pri katerih so presežene najdaljše dopustne čakalne dobe. Na primarni ravni, torej na področju družinske medicine, pediatrije in ginekologije, pa naj čakalnih dob ne bi bilo. Trenutno jim predvsem na pediatriji pomagajo upokojeni zdravniki, če bo zakon uveljavljen, pa to ne bo mogoče.
Tudi sicer po njenih besedah nekatere storitve ohranjajo tako, da jih najemajo pri koncesionarjih. Spremembe bi tako imele posledice na primer za prevoze dializnih bolnikov, nenujne reševalne prevoze, težave bi bile pri pokrivanju športnih prireditev. Gantar Žuran je prepričana, da bi bil bolj na mestu razmislek, kako delo v javnih zdravstvenih zavodih narediti bolj privlačno z ustreznimi delovnimi pogoji in finančnim nagrajevanjem, pa ne le za zdravnike, temveč za vse, ki sodelujejo v zdravstveni oskrbi.
Pomanjkanje kadra v zdravstvu
Da je že sedaj veliko pomanjkanje sester in ostalega zdravstvenega osebja, je opozoril zdravstvenik iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) David Vrhovec in poudaril, da je treba zaposlene, ki so dobri, stimulirati, da ostanejo v sistemu. Radiološki inženir Tine Holc, prav tako iz UKC Ljubljana, pa je dodal, da se bojijo, da bodo zasebniki ponudili boljše pogoje, veliko odhodov pa po drugi strani pomeni, da bo ob slabših delovnih pogojih in slabšem plačilu več dela ostalo tistim, ki bodo ostali v sistemu.
Predsednica združenja Europa Donna Slovenija Tanja Spanič je izrazila zaskrbljenost, kako bo v prihodnje poskrbljeno za zdravljenje bolnic z rakom. Operacija in rekonstrukcija dojke trenutno potekata v kombinaciji, pri čemer sodelujejo onkološki kirurgi in kirurgi plastične kirurgije. Kot je dejala Spanič, se bojijo, da bodo slednji, ki trenutno delujejo na vsaj dveh ali treh različnih lokacijah, tudi v različnih bolnišnicah, odšli tja, kjer bodo zagotovljeni boljši pogoji dela. Posledično pa bodo postopki daljši, bolnice pa bodo morale na dve namesto eno operacijo.
Velik angažma proti zakonu
Odkar je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pred slabim mesecem predstavila predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, je zdravniška zbornica organizirala že več novinarskih konferenc, na katerih so poudarjali po njihovem mnenju negativne posledice zakona za bolnike. Na zadnje včeraj, ko so povedali, da je treba tistim, ki delujejo na področju javnega zdravstva, omogočiti, da v svojem prostem času opravljajo delo pri kateremkoli delodajalcu, saj se na ta način lahko poveča dostopnost do zdravstvenih storitev.
Predlog novele je obravnavala tudi skupščina zdravniške zbornice, ki je sprejela sklep, da ga v celoti zavrača, saj v trenutni obliki ni primeren za nadaljnjo obravnavo. “Skupščina je tudi opozorila, da v primeru sprejetja predloga v trenutni obliki, predlagatelj zakona prevzema vso odgovornost za njegove škodljive posledice. Včeraj smo na strokovnem zoom srečanju predlog zakona predstavili tudi našim članom in članicam. Srečanja se je udeležilo več kot tisoč članov in nihče izmed njih ni podprl predloga zakona,” je povedal vodja oddelka za pravne zadeve zdravniške zbornice Peter Renčel.
Zakonu nasprotujejo tudi zdravniški sindikat Fides, ki od januarja vodi zdravniško stavko, in zasebni zdravniki.
Na drugi strani predsednik strateškega sveta za zdravstvo kirurg z Onkološkega inštituta Erik Brecelj zakonodajne spremembe podpira, zdravniške organizacije pa je obtožil, da se zavzemajo zgolj za zasebnike, ne pa za zdravstvene delavce, ki trdo delajo v javnih zdravstvenih ustanovah in bodo po predlogu zakona lahko nagrajeni za dodatno delo v javnem zdravstvu.
“Z novelo želimo na eni strani motivirati delavce, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih, da ostanejo in opravijo v javnih zavodih čim več dela, na drugi strani pa želimo regulirati delo pri koncesionarjih. Tisti, ki so zaposleni v javnih zavodih, ne bodo več mogli delati pri samoplačnikih, torej pri zasebnih izvajalcih,” je ob predstavitvi zakona poudarila ministrica. Prav tako ne bodo mogli izvajati samoplačniških storitev pri koncesionarjih.
Predlog novele, po katerem bi se zdravstveni delavci morali odločiti, ali bodo delali v javnem ali v zasebnem zdravstvu, bo do 16. oktobra v javni razpravi.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje