Menu Item
Zaposleni od konca maja nimajo več možnosti koriščenja kratkotrajne, tridnevne, bolniške odsotnosti brez potrdila zdravnika. Kljub omejeni uporabi je bil ukrep praktičen in učinkovit, ocenjujejo zdravniki ter pozivajo vlado, naj razmisli o ponovni uvedbi. Ob tem so opozorili tudi na področje dolgotrajnih bolniških odsotnosti, kjer je po njihovih ocenah prostora za administrativno razbremenitev družinskih zdravnikov še več.
Konec maja se je iztekla možnost, da zaposleni tri dni bolniškega dopusta koristijo brez potrdila zdravnika. V Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da je bil ukrep kljub omejeni uporabi praktičen in zelo učinkovit, saj je pisanje potrdil za kratkotrajne bolniške odsotnosti za zdravnike predvsem birokratska obremenitev.
“To vidimo kot eno izmed možnosti, ki bi na eni strani razbremenila družinskega zdravnika, na drugi pa bolniku prihranila pot in čas za ureditev bolniškega lista,” je za N1 povedal direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik. Zdravniška zbornica je pozvala vlado, naj razmisli o nadaljevanju tovrstne prakse debirokratizacije, ki omogoča zaposlenim v zdravstvenih ustanovah, da več časa posvetijo svojemu primarnemu delu – zdravljenju.
Koriščenje takšne bolniške odsotnosti je bolnikom prihranilo en ali dva obiska pri zdravniku. Možnost je sicer uporabilo malo bolnikov, a zdravniki v tem ukrepu vidijo še velik potencial za zmanjšanje administrativnih obremenitev. Bi pa bilo nujno dodatno informiranje in ozaveščanje bolnikov in delodajalcev o tej možnosti.
“Pri nas je to možnost uporabilo zanemarljivo malo zaposlenih,” je rekel Završnik. V splošnem zdravstvenem varstvu je zaposlenih 250 oseb. V letu 2020 so to možnost izkoristili štirje zaposleni, lani dva zaposlena, letos pa sedem. Završnik je ocenil, da je bila možnost koriščenja bolniškega dopusta brez obiska zdravnika premalo predstavljena in promovirana.
Veliko bolniških dopustov nakazuje na težave v posameznih podjetjih
Po izkušnjah zdravnikov so kratkotrajni bolniški dopusti večinoma potrebni v primeru blagih zdravstvenih težav, pri katerih večinoma tudi ni potreben pregled pri zdravniku, temveč izzvenijo spontano s počitkom. Veliko kratkotrajnih, tudi enodnevnih, bolniških dopustov bolniki izkoristijo tudi zaradi pregledov in preiskav na sekundarni ravni. Zato je urejanje kratkotrajnega bolniškega dopusta za zdravnika zgolj administrativna in nepotrebna obremenitev. Menijo, da bi bilo smiselno, da se pravica do odsotnosti z dela uredi na način, ki zdravstva ne bo dodatno obremenjeval. Dosedanje izkoriščanje bolniškega dopusta brez potrdila zdravnika, ki je bilo omogočeno le enkrat letno, je tudi preprečevalo, da bi ljudje to pravico zlorabljali.
Ob tem si zdravniki želijo tudi široke javne razprave o zdravju in delu, saj je bolniškega dopusta na delovnih mestih, na katerih se ljudje dobro počutijo, malo. “Študije kažejo, da je treba v delovnih okoljih, kjer so zaposleni pogosto na bolniških dopustih, pogledati, kaj se dogaja. Praviloma se težave v samih delovnih okoljih. V podjetjih, ki dobro funkcionirajo, v katerih se ljudje dobro počutijo in so udeleženi pri delitvi dobička, pa je bolniških dopustov manj,” je še povedal direktor mariborskega zdravstvenega doma.
Opažajo pa zdravniki, da je v zadnjih letih interesa za bolniški dopust nekoliko manj. “Ljudi skrbi za delovno mesto. Morda kdaj gredo delat tudi na račun svojega zdravja, ko bi jim mi svetovali, naj ostanejo doma,” je še rekel Završnik.
Dolgotrajne bolniške odsotnosti: administrativna ovira in precejšnje finančno breme
Še več časa bi zdravnikom prihranila sprememba pri ureditvi dolgotrajnih bolniških odsotnosti, je rekel Završnik. Slovenija je poleg Bolgarije edina država, ki nima omejenega časa trajanja bolniškega dopusta. Dolgotrajnih bolniških dopustov je pri nas kar nekaj, zanje pa je bilo lani porabljenih 500 milijonov evrov, je navedel direktor. “Gre za sredstva iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nova vlada poskuša dobiti 500 milijonov evrov, da bi se nadomestilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Gre za znesek, podoben proračunu ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra,” je opozoril Završnik. Problematiki dolgotrajnih bolniških odsotnosti se ne posvečamo dovolj, je poudaril.
Dolgotrajne bolniške odsotnosti pa predstavljajo za družinske zdravnike administrativno obremenitev. Zdravnik namreč pošlje izvide in podatke komisiji ZZZS, ki podaljša stalež in to vrne k osebnemu zdravniku. Ker dolgotrajno bolniško odsotnost plačuje ZZZS, gre pravzaprav za odnos med zavarovancem in zavarovalnico. “Če bi komisija stalež podaljšala, bi to lahko enostavno vnesla v svoj informacijski sistem in izbranega zdravnika o tem samo obvestila,” je predlog zdravnikov povzel Završnik.
Zdravniki so opozorili tudi na zagotavljanje medicinsko-tehničnih pripomočkov za paciente. Predlagajo, da bi zdravnik opredelil, kaj in koliko pacient potrebuje, za redno izdajo pripomočkov pa bi lahko nato skrbela opolnomočena medicinska sestra ali pa ZZZS. “Tukaj bi se prihranilo izjemno veliko časa,” je rekel direktor mariborskega zdravstvenega doma.
Svoje predloge bodo zdravniki predali ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu. Po besedah Završnika bo minister predloge zbral in pregledal. “Mislim, da je pametno zbrati predloge, jih analizirati in sprejeti ustrezne,” je dodal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!