"Moramo najti sistem, v katerem bosta javno in zasebno zdravstvo dobro sodelovala"

Zdravniki v urgentni medicini neposredno rešujejo življenja, ko gre za akutne primere, je poudaril predsednik Slovenske medicinske akademije v okviru društva Pavel Poredoš. Delo v urgentnih centrih je po njegovem opozorilu zahtevno tako s fizičnega kot psihičnega vidika, kadri pa so zelo obremenjeni.

Kot je dodal, primanjkuje tako urgentnih zdravnikov kot medicinskih sester, saj je bolnikov s potrebo po obravnavi v urgentnih centrih denimo zaradi staranja prebivalstva vse več. Na urgenci bi morali biti bolniki obravnavani takoj ali v doglednem času, ne pa čakati dva ali tri dni. "To je nepredstavljivo," je izpostavil.

Aleš Blinc z akademije je menil, da bi bilo treba napotitve v urgentne centre regulirati, hkrati pa zagotoviti dovolj kadra in ustrezno plačilo zanj.

Predstojnik Urgentnega centra Celje Matej Gajšek je opozoril, da se problem pojavi zlasti takrat, ko je bolnikov zelo veliko, denimo v času različnih epidemij. Takrat se dogaja, da urgentni zdravnik bolnika sicer pregleda, vendar v bolnišnici ni postelje zanj. "Tako bolniki ležijo po hodnikih, kar je zelo nevarno," je posvaril. Umrljivost bolnikov na hodnikih je po njegovih navedbah večja, kot če so sprejeti na oddelke.

V povezavi z decembra objavljeno ustavno odločbo, po kateri je delo pri zasebnikih znova dovoljeno, pa je predsednik društva Radko Komadina dejal, da je treba spremeniti zlasti zakona o zavodih in o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po njegovi oceni je ustavno sodišče z odločbo odprlo nova vprašanja o tem, kaj javno zdravstvo sploh je.

Kot je dejal, položaj izvajalcev v javnem zdravstvu ostaja dvojen. Koncesionarji lahko poslujejo po zakonu o gospodarskih družbah, javni zavodi pa se morajo držati zakona o zavodih iz leta 1993. Javni zavodi po oceni društva nujno potrebujejo nove možnosti upravljanja. Če želijo zadržati vrhunske eksperte v vlogi javnih uslužbencev, jim to ne bo uspelo, če jim bodo še naprej za uro prisotnosti plačevali le 17 evrov, je posvaril.

Moramo najti sistem, v katerem bosta javno in zasebno zdravstvo dobro sodelovala, je pozval Vojko Didanovič iz glavnega strokovnega sveta društva. Vse, kar je dobro, je treba po njegovem pozivu izkoristiti v prid pacientom, hkrati pa je treba imeti v mislih zdravnike in drugo osebje. "To lahko naredimo s pogovorom, ne pa s kladivom po porcelanu," je bil slikoviti maksilofacialni kirurg Didanovič. Prepričan je, da so na voljo vse možnosti za dogovor.