Menu Item
Vlada je določila besedilo predloga zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki določa vzpostavitev javne agencije in naj bi zagotovil najvišjo stopnjo varnosti pacientov, ter predlog zakona o pravici do pozabe po preboleli bolezni. Novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva ločitev javnega in zasebnega zdravstva, pa je ministrstvo za zdravje poslalo v javno obravnavo.
Vlada je na dopisni seji določila besedilo predlogov zakonov o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu ter o pravici do pozabe po preboleli bolezni. Prvi naj bi zmanjšal tveganja za bolnike, drugi pa bo bolnikom po preboleli bolezni omogočil enako obravnavo pri najemanju dolgoročnih kreditov in zavarovanj, so sporočili po seji vlade.
Poglavitni cilj predloga zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu je vzpostaviti pogoje za zagotovitev sistema vodenja in upravljanja kakovosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zagotoviti ustrezne nadgradnje sistema kakovosti v zdravstvu. “Zakon bo zagotovil najvišjo stopnjo varnosti pacientov in zmanjšal tveganja za njihova življenja in zdravje,” so navedli v sporočilu.
“Z vzpostavitvijo Javne agencije RS za kakovost v zdravstvu želi zakon doseči predvsem zagotavljanje razvoja in delovanje sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu ter spremljanje napredka uresničevanja temeljnih načel kakovosti zdravstvene obravnave. S tem bo zagotovljen dvig kakovosti zdravstva v Sloveniji ter posledično povečanje varnosti v zdravstvenem sistemu,” napovedujejo na ministrstvu za zdravje.
Zakon torej med drugim določa vzpostavitev javne agencije za kakovost v zdravstvu, ukrepe za upravljanje in razvoj kakovosti v zdravstvu, ustanovitev Sveta za kakovost, ureja vrednotenje zdravstvenih tehnologij, uvaja prostovoljno akreditiranje oziroma certificiranje za izvajalce zdravstvene dejavnosti ter določa nadzor za zagotavljanje zakonitosti, strokovnosti, kakovosti in varnosti dela.
Zakon o pozabi po preboleli bolezni
Predlog zakona o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov (zakon o pozabi po preboleli bolezni) pa ureja pravico oseb po prebolelem raku in oseb, okuženih z virusom hepatitisa C ali HIV, do dostopa do zavarovalnih pogodb življenjskih zavarovanj in kreditnih zavarovanj ter kreditnih pogodb za nepremičnino pod enakimi pogoji kot ostalim posameznikom, ki nikoli niso zboleli ali se okužili s temi boleznimi.
Zakon določa, da po prebolelem raku osebam ni treba več razkriti svoje bolezni deset let po ozdravitvi, pri osebah, ki so jim diagnozo postavili pred 21. letom, pa že po petih letih. Po okužbi z virusom hepatitisa C je splošni rok tri mesece po ozdravitvi, po okužbi z virusom HIV pa eno leto od začetka zdravljenja.
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti razburila zasebne zdravnike
Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je regulacija javne in zasebne zdravstvene mreže. Predlog med drugim omejuje delo pri zasebnih izvajalcih in vzpodbuja dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Predlog bo v javni razpravi do 16. oktobra.
Glavna vsebina predloga novele je ureditev razmerij med izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki delujejo v javni mreži, in tistimi, ki delujejo izven nje, so zapisali v predlogu. Zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti s koncesijo so del javne mreže in opravljajo javno zdravstveno službo, zato se za njih na področju financiranja in zaposlovanja uporabljajo enaka pravila opravljanja zdravstvene dejavnosti kot za javne zdravstvene zavode.
Javni zdravstveni zavodi morajo pri razmejevanju javne službe in tržne dejavnosti upoštevati, da tržna dejavnost zgolj dopolnjuje javno zdravstveno službo. Javni zavod bo lahko storitve iz tržne dejavnosti opravljal le izven ordinacijskega časa.
Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo po predlogu morali pred registracijo pri Ajpesu pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Dovoljenje bodo izdali le vlagateljem, ki izpolnjujejo vse potrebne pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti in ki jo bodo opravljali v svojem imenu in za svoj račun.
Z namenom omejevanja t. i. popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih in razmejitve javnega ter zasebnega zdravstva ponovno uvajajo tudi konkurenčno prepoved dela.
Strožji pogoji za izdajo soglasja
Delo pri drugem izvajalcu ostaja omogočeno, in sicer zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v javni mreži. Mora pa pridobiti soglasje za opravljanje dela pri drugem delodajalcu, ki ga izda direktor javnega zavoda za največ šest mesecev.
Pogoji za pridobitev soglasja za opravljanje dela pri drugem delodajalcu v javni zdravstveni mreži, kot jih določa predlog, so, da pri matičnem izvajalcu niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in je realiziran program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za vrste zdravstvenih storitev, ki jih zdravstveni delavec opravlja. Delavec ob tem ne sme odklanjati dodatnega dela v lastnem zavodu.
Direktor zavoda lahko izda soglasje za delo pri drugem izvajalcu tudi brez izpolnjevanja naštetih pogojev, v kolikor gre za dela in naloge v splošno korist, kot so neprekinjeno zdravstveno varstvo v drugem javnem zdravstvenem zavodu, paliativna oskrba in delo v gorski reševalni službi, pri Rdečem križu ter Slovenija-transplant.
Z novelo želijo vzpodbujati dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Novela bo tako predstavljala zakonsko podlago za sklepanje podjemnih pogodb z lastnim delodajalcem, oproščenih posebnega davka. Uvaja tudi novost dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu, zdravstveni delavec bo namreč lahko izjemoma opravljal znanstveno-raziskovalno delo, pedagoško ali strokovno delo še za največ osem ur na teden (t. i. petinska dodatna zaposlitev).
Predlog zakona uvaja nov dodatek pri plači, in sicer z namenom spodbujanja dodatnega opredeljevanja bolnikov in večje dostopnosti do zdravstvenih storitev na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Do dodatka bodo upravičeni zaposleni zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev v javnih zdravstvenih zavodih.
Zakon uvaja dnevne bolnišnice
Novost v mreži javne zdravstvene službe je določitev zdravstvenih regij. Po predlogu je to teritorialna enota, manjša od celotnega ozemlja države in večja od posamezne občine oziroma mesta, določila pa jih bo vlada. Vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti bo dejavnost opravljal znotraj zdravstvene regije, ki bo določena v dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
S predlogom širijo tudi možnost izvajanja specialistične bolnišnične dejavnosti na vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, torej na katerokoli pravno ali fizično osebo, ki je pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da ni več omejitve na izvajalca v statusni obliki “bolnišnica”, “zdravilišče” ali “zasebni zdravnik specialist”.
S predlogom zakona uvajajo dnevne bolnišnice, ki obravnavo zaključijo v 12 urah. Novost pa je tudi zahteva, da se na spletni strani ministrstva objavi nabor vseh bolnišnic v Sloveniji.
Predlog zakona uvaja profesionalizacijo vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov in določa pogoje za direktorja in strokovnega direktorja, njegovo odgovornost, pristojnosti in predčasno razrešitev. Predlog vsebuje novo zahtevo glede kompetenc, znanja in strokovne usposobljenosti direktorjev, ki bodo morali opraviti usposabljanje s področja managementa v zdravstvu. Dodatna obveznost za direktorja in svet zavoda pa je po predlogu tudi upoštevanje usmeritev, ki jih da ustanovitelj.
Med ključnimi rešitvami izpostavljajo tudi možnost vlade, da lahko v okviru zasebne zdravstvene dejavnosti določi najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki so nujne za zadovoljevanje potreb ljudi.
Na področju koncesij novela določa, da se po poteku koncesijskega obdobja opravi javni razpis in koncesija podeli na novo, pri tem se na novo definira tudi območje podelitve koncesije. Minimalni dovoljeni obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, ki se lahko podeli posameznemu koncesionarju, pa je po predlogu 0,20 programa. Novela razširja tudi nabor razlogov za odvzem koncesije, na primer kadar koncesionar spremeni svoj pravni status oziroma če neupravičeno odklanja paciente.
S predlogom novele zakona se na enak način, kot velja že zdaj za zdravnike, določa obvezno vključevanje v program neprekinjenega zdravstvenega varstva za vse zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Letni program izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva in obveznosti delodajalcev bo določil minister za zdravje.
Predlog uvaja tudi posamezne nove prekrške in globe zanje, na posameznih področjih pa tudi novo pristojno inšpekcijo.
Nad vladnim predlogom so sicer zgroženi tako sindikat Fides kot združenje zasebnih zdravnikov. Na ministrstvu za zdravje si želijo, da bi zakon stopil v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto. Kot je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, namerava ministrstvo za zdravje v okviru zdravstvene reforme spremeniti 12 zakonov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje