Zdravstveni dom Ljubljana zapuščata dva pediatra: brez zdravnika 2.500 otrok

S koncem meseca iz bežigrajskega zdravstvenega doma odhajata dva pediatra.

Iz šolske ambulante v bežigrajskem zdravstvenem domu odhajata dva od treh pediatrov. Zdravnica, ki ostaja v ambulanti, je tik pred upokojitvijo.

“Oba pediatra iz bežigrajske enote zdravstvenega doma odhajata z 31. avgustom, po naših informacijah se bosta zaposlila pri gospodarski družbi,” so za N1 povedali v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZDL).

Na spletni strani zdravstvenega doma piše, da odhajata Tanja Javh in Niko Beseničar. Po podatkih ZZZS je bilo v začetku meseca v njunih ambulantah skupaj opredeljenih 3.182 pacientov. V ZD Bežigrad so razložili, da je med njimi 2.500 otrok in mladostnikov ter 600 odraslih. Naslednikov, ki bi sprejeli te paciente, ni.

V ZDL starše prosijo, naj otroke, ki so zaradi odhodov ostali brez pediatra, opredelijo pri novem pediatru izven enote Bežigrad oziroma njihovega zdravstvenega doma. Do takrat bodo za bolne otroke poskrbeli drugi pediatri v enoti Bežigrad glede na triažo medicinskih sester. V ZD Bežigrad poleg zdravnice, ki ostaja v šolski ambulanti, dela še šest pediatrov za predšolske otroke.

V zdravstvenem varstvu predšolskih otrok v ZDL ni prostih zdravnikov, v zdravstvenem varstvu šolskih otrok in mladine pa jih je bilo v prvem tednu avgusta prostih šest, izhaja iz nedavne objave na spletni strani ZDL.

Predstojnica enote ZD Bežigrad dr. Anja Zidanšek je na današnji izjavi za javnost poudarila, da aktivno iščejo nov kader, a da se zavedajo, da niso konkurenčni zasebnikom in gospodarskim družbam. “Pogoji dela so tam drugačni, lažje se da višje plačilo, lažji so delovni pogoji.” Z ljubljansko občino zdravnikom v ZDL lahko ponudijo kadrovsko štipendijo in službeno stanovanje z neprofitno najemnino, je dodala.

Da bi zagotovili potrebam, bi trenutno potrebovali tri dodatne pediatre. “Splošno pomanjkanje pediatrov v ZDL je posledica preteklih let, ko smo opredeljevali otroke iz sosednjih občin, kjer se je sprva pokazal manko,” je pojasnila in dodala, da odpovedi pediatrov ne bosta vplivali na sprejem novorojenčkov.

O odpovedi pediatrov v ZD Bežigrad je prvi poročal Dnevnik.

Prva dva odhoda letos, težava so upokojitve

“To sta prva odhoda pediatrov v ZDL letos. Ne gre za množično odhajanje, a situacija že tako ni rožnata,” pojasnjujejo v ZDL. Na pomanjkanje pediatrov opozarjajo že več let, dodatno ‘težavo ‘ za paciente predstavljajo upokojitve. “Ljubljanski pediatri odhajajo v pokoj, vsaka upokojitev je težava. Novih pediatrov namreč ni, saj se mladi raje odločajo za delo v klinikah, kjer ni dežurstev,” so dopoldne povedali v ZDL.

Obenem so pojasnili, da odpovedi ne bosta vplivali na izvajanje sistematskih pregledov, čeprav si pri preventivnih pregledih šolarjev že vrsto let pomagajo z upokojenimi in drugimi pediatri. Oba odhajajoča pediatra se namreč že lani nista strinjala s povečanim obsegom dela.

Da je pomanjkanje pediatrov širša težava, je na novinarski konferenci spomnila pediatrinja v enoti Moste-Polje Marija Burnik. Povedala je, da se je manko najprej čutil predvsem na obrobju države, kjer pediatrov nimajo, v mestih do nedavnega pomanjkanja pediatrov ni bilo mogoče čutiti, ker so odsotnosti in odhodi lažje nadomestljivi, je tudi razložila.

Vse večjo količino dela opažajo v pediatrični urgentni ambulanti, kjer prav tako primanjkuje delovne sile. “Starostna struktura pediatrov je taka, da jih dežura vse manj, tisti, ki dežuramo, pa smo posledično bolj obremenjeni.”

Do pediatra je težje priti tudi zaradi povečanih težav otrok in mladostnikov. V predšolski ambulanti je denimo več otrok z motnjami v razvoju, ki potrebujejo več obravnav, obravnave pa trajajo dlje časa. Pri šolskih otrocih se množijo kompleksnejše obravnave na področju duševnega zdravja, je spomnila Burnik.

Dodaten stres za pediatre in zdravnike so administrativni postopki, ki se množijo. Poleg tega zdravniki opravljajo tudi storitve, ki jih ZZZS ne ovrednoti, denimo pišejo poročila za sodišča, policijo, socialne zavode. “Včasih imam občutek, da se polovico delovnega časa ukvarjam z bolniki, polovico pa s papirji,” je dejala Burnik.

Aprila letos so pediatri in pediatrinje na skrb vzbujajoče razmere opozorili v odprtem pismu. Zapisali so, da je zaradi pomanjkanja osebnih zdravnikov pri pediatru še vedno opredeljenih 53.000 odraslih, na drugi strani pa brez pediatra ostaja 22.600 otrok in mladostnikov.

Ministrstvo: trenutno ni mogoče govoriti o večjem pomanjkanju

Na ministrstvu za zdravje po odpovedih dveh pediatrov v ZD Ljubljana ocenjujejo, da trenutno ni mogoče govoriti o večjem pomanjkanju pediatrov. Sklicujejo se na podatke ZZZS, po katerih v Ljubljani več ambulant še vedno opredeljuje otroke in mladostnike. Zavedajo pa se, da bo veliko pediatrov v prihodnjih letih izpolnilo pogoje za upokojitev.

Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je bilo v začetku leta 2024 v Sloveniji aktivnih 511 specialistov in 147 specializantov pediatrije, so za STA sporočili z ministrstva za zdravje. Iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s 1. avgusta pa je po navedbah ministrstva razvidno, da v Sloveniji skupaj deluje za 234,87 tima pediatrije, ki jih izvaja 345 ambulant. “Od 345 ambulant 102 ne dosegajo 1895 glavarinskih količnikov na tim, kar pomeni, da še opredeljujejo paciente,” so poudarili na ministrstvu.

Po podatkih ZZZS, na katere se sklicuje ministrstvo, je v območni enoti Ljubljana 11 ambulant otroških in šolskih dispanzerjev, ki še opredeljujejo paciente. Poleg tega je od začetka leta do avgusta upadlo število mladoletnih zavarovanih oseb, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, in sicer z 19.312 na 15.622, so dodali na ministrstvu.

“Glede na navedene podatke trenutno ne moremo govoriti o večjem pomanjkanju pediatrov,” so poudarili. Ob tem so dodali, da gre za specializacijo, ki je pri mladih zdravnikih še vedno zaželena, tako da je večina razpisanih mest na razpisih specializacij praviloma zasedenih. Zagotovili so, da pri pripravi razpisa specializacij posebno pozornost namenjajo tudi specializaciji iz pediatrije.

“Ne glede na to se zavedamo, da bo v naslednjih letih veliko pediatrov izpolnilo pogoje za upokojitev, predvsem tisti na primarni ravni zdravstvenega varstva,” so navedli. Poleg tega opažajo večje zanimanje specialistov pediatrije za delo na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva.

Ob tem so spomnili, da rodnost v Sloveniji močno pada že vsaj zadnjih 10 let. Projekcije pa kažejo, da bodo glede na demografska gibanja in omenjeni upad števila otrok potrebe po pediatričnih storitvah do leta 2035 upadle za približno devet odstotkov.

Glede na omenjeno na ministrstvu predvidevajo, bo ob večjem številu razpisanih specializacij pediatrov dolgoročno sicer dovolj, najprimernejše kratkoročne rešitve za ohranjanje dostopnosti do pediatrov pa bodo poiskali v sodelovanju s pediatrično stroko, so napovedali. Ena od možnosti je po njihovih navedbah tudi vertikalno povezovanje med sekundarno in primarno ravnjo zdravstvenega varstva.

V enoti Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana Bežigrad s koncem avgusta odhajata dva pediatra. Nove intenzivno iščejo, a bi bile lahko kadrovske težave v prihodnje še večje. V ZD Ljubljana je namreč približno polovica pediatrov starejših od 55 let. Ker bodo njihove upokojitve težko nadomestili, od odločevalcev pričakujejo sistemske ukrepe, so poudarili na dopoldanski novinarski konferenci.