Menu Item
Združenje zdravstvenih zavodov pred sprejemanjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti poziva ministrstvo za zdravje k odpravi neenakosti med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji. Ministrstvo vztraja, da želi z ukrepi okrepiti javni zdravstveni sistem.
Vlada je 30. maja sprejela izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki med drugim predvidevajo omejitve za dodatno delo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Ti bi lahko ob nekaterih pogojih dodatno delali le v drugih javnih zdravstvenih zavodih, in ne več tudi pri zasebnikih.
Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije pa ob nastajajoči zakonski noveli opozarja, da samo urejanje zaposlovanja ne bo rešilo osnovnih težav javnih zavodov. Ključno težavo namreč vidijo v neenakosti med javnimi zavodi in koncesionarji. Po obstoječi zakonodaji namreč koncesionarji, ki nimajo enakih odgovornosti in obveznosti, kot so denimo plačilo regresa in nadomestila za bolniško odsotnost, prejmejo enako plačilo kot javni zavodi.
Prav javni zavodi zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo in dostop do vseh storitev ter nudijo celotno paleto zdravstvene oskrbe, so opomnili. Ministrstvo mora zato pred sprejetjem zakonske novele po njihovem mnenju najprej uvesti pravične cene in šele nato uvesti spremembe iz izhodišč.
“ZZZS eno storitev plača dvakrat”
Nadalje so opomnili, da so v cenah zdravstvenih storitev na bolnišnični ravni priznani stroški za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. A te storitve smejo po zakonodaji izvajati samo javni zdravstveni zavodi, kljub temu pa so njihove cene enotne za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti. Torej tudi koncesionarji, ki teh storitev sploh ne smejo izvajati, prejemajo dodatek za neprekinjeno zdravstveno varstvo.
Podoben primer vidijo tedaj, ko bolnišnice in koncesionarji prejemajo enako plačilo za opravljeno bolnišnično storitev, v kateri je plačana tudi diagnostika računalniške tomografije (CT) in magnetne resonance (MR). A tisti koncesionarji, ki nimajo lastne opreme za CT in MR, napotijo paciente z napotnico k drugemu izvajalcu, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa temu izvajalcu plača opravljeno storitev. ZZZS dejansko to opravljeno storitev plača dvakrat, so kritični.
Po njihovem prepričanju mora biti eden od ukrepov za zaščito javnih zdravstvenih zavodov sprememba načina podeljevanja koncesij. Ministrstvo mora koncesionarjem omejiti obseg storitev glede na njihovo pogodbo in zmogljivosti. Pomembno se jim zdi, da koncesionarji zaposlujejo lastne zaposlene in da ne najemajo zdravstvenega osebja iz javnih zdravstvenih zavodov, ki opravijo delo kot s.p. ali prek podjemnih pogodb.
Prav tako morajo imeti vnaprej določen obseg storitev, ki ga ne smejo povečati brez spremembe koncesijske pogodbe ali podelitve nove koncesije. Trenutno je omogočena tudi skrajnost, ko se lahko vsi zdravniki določene specialnosti dogovorijo in samo prek ene koncesije neomejeno izvajajo zdravstvene storitve za državljane, so opazili v združenju.
Hkrati so izpostavili načrtovano uvedbo super nadur kot nove oblike stimulacije za zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih. Če se stroški teh super nadur prenesejo v ceno zdravstvenih storitev, bo ta povečana cena veljala tudi za koncesionarje, ki že zdaj lahko bolje plačujejo svoje zaposlene. To pa bi samo še povečalo odhode zaposlenih iz javnih zavodov h koncesionarjem, ugotavljajo.
Zaradi naštetih odstopanj pričakujejo nujen sestanek z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel in direktorico ZZZS Tatjano Mlakar.
Ministrstvo: Z ukrepi bi okrepili javni zdravstveni sistem
Na ministrstvu za zdravje so se že odzvali na kritike in pozive združenja. Navedli so, da je vlada številne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega sistema že sprejela, glavni cilj pa je, da bodo bolniki prišli do kakovostnih zdravstvenih storitev, ko jih potrebujejo.
Z ukrepi bodo okrepili javni zdravstveni sistem, zato med drugim pripravljajo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti in novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, tudi pravijo.
Izhodišča novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvidevajo omejitve dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz javnih zdravstvenih zavodov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti, so zapisali.
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, bodo z dovoljenjem direktorja in ob izpolnitvi določenih pogojev lahko zdravstvene storitve še vedno opravljali v drugem javnem zdravstvenem zavodu. Poleg tega izhodišča predvidevajo dopolnilno zaposlitev pri lastnem delodajalcu. “S tem bodo lahko zaposleni dodatno delo opravljali v matičnem zdravstvenem zavodu namesto, da bi možnost dodatnega dela in zaslužka iskali pri drugih delodajalcih oziroma naročnikih,” pa so pojasnili na ministrstvu.
Z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa nameravajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nadgraditi vlogo aktivnega kupca zdravstvenih storitev, kar vključuje tudi sprotno prenavljanje obračunskih modelov, da bi ti sledili dejanskim stroškom. “Trenutno se obračunski modeli prenavljajo prepočasi tako na specialistiki kot tudi na primarni ravni, kar vodi do tega, da so nekatere storitve podcenjene, nekatere pa precenjene,” so zapisali.
“Spremembe obeh temeljnih sistemskih zakonov so še v pripravi, zato je še preuranjeno govoriti o končnih rešitvah,” so ob tem opozorili. Dodali so, da z združenjem tesno sodelujejo in se z njimi tudi redno sestajajo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!