Menu Item
Člani skupine zdravstvo.si se s pozivom odločevalcem zavzemajo za vsem dostopno javno zdravstvo. Med drugim so poudarili, da je bolniku pomembno le to, da dobi kvalitetno storitev takrat, ko jo potrebuje, ne pa tudi ali gre za državno ali zasebno ustanovo.
V skupini zdravstvo.si, ki jo sestavljajo nekateri znani zdravniki, med njimi tudi Marko Noč, odločevalce pozivajo k vzpostavitvi javnega zdravstva po vzoru razvitih evropskih držav, kot so Finska, Nizozemska, Francija, Avstrija ali Švica.
“V Sloveniji imamo državno zdravstvo, v katerem je v središču državni izvajalec zdravstvenih storitev in ne bolnik. V pogovorih z neposredno vpletenimi, to je bolniki, medicinskimi sestrami, zdravniki in vodstvi državnih ustanov, lahko zagotovimo, da je državno zdravstvo propadlo,” so zapisali v pozivu in dodali, da so simptomi slednjega vidni povsod. Gre za nedostopnost osebnih zdravnikov, dolge čakalne dobe pri specialistih, obsodbe zaradi korupcije in neprekinjeno odtekanje kadra.
Kot so še poudarili podpisniki poziva, bolniki v slovenskem državnem zdravstvu do zdravnika oziroma potrebnih zdravstvenih storitev nimajo pravočasnega dostopa. “Sočasno z nedostopnostjo v državnem zdravstvu prevladujejo dogovorna ekonomija, korupcija in klientelizem,” so še poudarili in dodali, da se iz slovenskega zdravstva na letni ravni tako izgubijo milijoni evrov, ki jih državljani zbirajo prav zato, da bi ob bolezni ali poškodbi prišli do pravočasnega pa tudi kvalitetnega zdravljenja.
Med glavnimi razlogi za izgubo denarja podpisniki poziva navajajo slabo organizacijo in slabo vodenje zdravstva ter neracionalno in preplačano nabavo medicinske opreme in materialov. Težavo pa zaostrujejo še več desetletna slaba kadrovska politika, nemotiviranost zaposlenih zaradi rigidnega plačnega sistema in porušenih razmerij v njem, zastarela organizacija izobraževalnega sistema in vztrajanje v postsocialističnem modelu centralno-planskega financiranja zdravstva., so še zapisali.
V evropskem javnem zdravstvu bolnik lahko zdravljenje opravi pri kateremkoli zdravniku, bodisi pri zdravniku, zaposlenem v bolnišnici, bodisi pri zasebnem zdravniku. Zdravniki pa lahko svobodno izberejo obliko svojega delovanja, torej se sami odločijo, ali bodo delovali kot zasebniki, bodo zaposleni v državnih ustanovah ali v zasebnih podjetjih. “Zavarovalnice v evropskem javnem zdravstvu plačajo zdravljenje ne glede na to, pri katerem zdravniku se zdravi bolnik,” so še poudarili v pozivu. “Možnost izbire in tekmovanje med izvajalci zdravstvenih storitev je za bolnika kot uporabnika samo blagodejno: prinaša boljšo dostopnost, boljšo kvaliteto in nižje stroške za celoten zdravstveni sistem,” so še pojasnili podpisniki poziva.
Naloga države in politike je, tako skupina zdravstvo.si, da poskrbi, da državljani svobodno izberejo zdravnika. Zavarovalnica pa financira stroške zdravljenja vsakemu bolniku ne glede na to, kje se zdravi. Kot so še poudarili, je namreč bolniku pomembno le to, da dobi kvalitetno storitev takrat, ko jo potrebuje, ne pa tudi ali gre za državno ali zasebno ustanovo. “V Sloveniji žal temu ni tako,” so zaključili.
Pod javni poziv so se podpisali Matej Beltram, Gorazd Kalan, Matija Kališnik, Marko Noč, Simon Podnar, Samo Vesel, Andrej Vranič in Krištof Zevnik.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje