Menu Item
V četrtek bodo poslanci odločali o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje javno in zasebno zdravstvo, koalicija pa zanj trdi, da je ključni korak zdravstvene reforme. Več kot 4.000 zdravnikov je v javnem pismu poslance posvarilo pred posledicami novele, ki da bi lahko vodila v zmanjšanje števila zdravstvenih storitev in ogrozila nekatere stroke. Kritični so tudi v Zvezi organizacij pacientov Slovenije.
Več kot 4.000 zdravnikov je v javnem pismu poslancem državnega zbora, ki bodo v četrtek odločali o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, posvarilo pred posledicami novele. Novela bi lahko vodila v zmanjšanje števila zdravstvenih storitev in bi ogrozila nekatere stroke, je opozorila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović.
Beović je v izjavi za medije opozorila, da bodo nekatere dejavnosti v primeru sprejetja novele otežene. Za pridobitev soglasja za delo pri drugem delodajalcu v javni mreži bi bil namreč posameznik odvisen tudi od tega, ali njegov matični delodajalec v celoti izpolnjuje program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. A posameznik na organizacijo dela v zavodu nima vpliva, je opozorila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
“Poleg tega opozarjamo na nekatere manjše stroke, kjer je že sedaj zdravnikov zelo malo. Po drugi strani pa so to stroke, ki v svojem bistvu delajo tudi v zasebnem zdravstvu, ker gre pač za take vrste zdravstvene storitve,” je pojasnila. V naštetih strokah se bodo morali zdravniki odločiti, kje bodo delali.
Ogroženi dermatologija, plastična kirurgija …
Ogrožene so dermatologija, oftalmologija, plastična in rekonstruktivna kirurgija, maksilofacialna kirurgija, gastroenterologija, ortopedija in druge stroke, so zdravniki zapisali v pismu, ki ga je STA pridobila neuradno. Od 11 specialistov maksilofacialne kirurgije in devetih specialistov plastične in rekonstruktivne medicine v največji slovenski bolnišnici, ljubljanskem kliničnem centru, jih je polovica že danes prepričanih, da bodo ob uveljavitvi zakona zapustili javni zavod, so v pismu opozorili zdravniki.
“Na enem od večjih dermatoloških oddelkov je svoj odhod po sprejetju novele napovedalo vsaj šest specialistov, v eni izmed regijskih bolnišnic je ta oddelek že zdaj tik pred zaprtjem, saj imajo le še dva specialista za celotno ustanovo, oddelek za očesno patologijo pa so zaradi pomanjkanja kadra že zaprli. Svoj odhod iz ene izmed regijskih bolnišnic so napovedali vsi plastični kirurgi, iz druge skoraj polovica specialistov, v enem od kliničnih centrov pa tretjina,” v pismu svarijo zdravniki.
V odgovoru na novinarsko vprašanje, koliko zdravnikov bi ob sprejetju novele zapustilo javni sistem, je Beović spomnila na anketo, ki so jo na zbornici med zdravniki opravili jeseni. Ta je pokazala, da v drugi javni ustanovi ali pri koncesionarju dela 40 odstotkov zdravnikov. Med njimi jih je 15 odstotkov napovedalo, da bodo morali svojega “delnega” delodajalca v primeru sprejema novele zapustiti.
“Morda je bilo to odgovorjeno v nekem afektu, lahko je teh zdravnikov samo polovica od teh, ki so se izrekli v tej smeri, ampak to lahko za posamezne stroke predstavlja kar zelo, zelo veliko težavo,” je opozorila.
Slovenski zdravstveni sistem je namreč v veliki meri odvisen od dodatnega dela, tudi dodatnega dela zdravnikov pri drugih, bodisi zasebnih bodisi državnih delodajalcih v javnem zdravstvenem sistemu, je pojasnila. To delo po njenih besedah vzdržuje številne specialistične ambulante po Sloveniji, tudi zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Kritični tudi v Zvezi organizacij pacientov Slovenije
Do novele zakona so kritični tudi v Zvezi organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), kjer so podali svoje pripombe in predloge, “ki bi omogočili boljšo uravnoteženost zakona z manj nihanja v škodo pacientov”. Poudarili so potrebo po učinkovitejši javni zdravstveni mreži ob hkratni ustrezni regulaciji zasebnih izvajalcev.
Prav tako opozarjajo na spoštovanje načela solidarnosti pri financiranju koncesionarjev ter nujnost, da vsi izvajalci – javni, koncesionarji in zasebni – upoštevajo nov zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu. Odločevalce so pozvali k celoviti in premišljeni ureditvi zdravstvenega sistema, ki bo zagotavljal enak dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev za vse paciente ob dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje