Že majhna napaka pri pečenju v naravi lahko naredi nepopravljivo škodo

Nedavno je nad Bolom na Braču izbruhnil obsežen požar, zgorelo je 42 hektarjev površin, med katerimi so bili borovi gozdovi, nizka vegetacija, oljčni nasadi in vinogradi. Požar je izbruhnil v neposredni bližini znane plaže Zlatni rat in se zaradi močnega vetra hitro širil proti turističnim objektom, hotelom in kampom. Požar so pogasili po več urah.

Policija je med preiskavo hitro ugotovila, da so za izbruh požara odgovorni trije državljani Švedske, ki so z družinami bivali v zasebni nastanitvi nad Bolom. Po ugotovitvah policije so med pripravo večernega obroka z žarom zanetili iskro, ki jo je burja razpihala in povzročila širjenje ognja v okoliški gozd.

Vsi trije Švedi so bili vključeni v preiskavo in njihovo ravnanje je bilo kvalificirano kot povzročitev splošne nevarnosti. Primer je bil predan državnemu tožilstvu, ki bo odločilo o nadaljnjih postopkih.

Na kaj moramo biti pozorni, če želimo peči v naravi?

Postavljanje žara v naravi zahteva veliko previdnosti, saj lahko že najmanjša nepazljivost povzroči obsežen požar in nepopravljivo škodo naravi. Preden se odločimo za žar v naravnem okolju, moramo preveriti, ali je kurjenje na prostem na izbranem območju sploh dovoljeno, saj je na številnih lokacijah, zlasti v poletnih mesecih, to strogo prepovedano, piše na strani uprave za zaščito in reševanje.

V primeru suše ali povečanega tveganja za požare običajno velja splošna prepoved kurjenja v naravi, kar določajo lokalne oblasti in uprave za zaščito in reševanje.

Žar mora biti postavljen dovolj daleč (vsaj 50 metrov) od gozda, grmičevja, suhe trave in drugih gorljivih materialov, najbolje na urejenih in predhodno pripravljenih površinah, ki niso v stiku z vegetacijo. Uporabljati je treba stabilen prenosni žar ali urejeno kurišče, ki preprečuje padanje žerjavice ali širjenje ognja na okolico.

Blizu sebe imejte gasilna sredstva

Med kurjenjem moramo ves čas nadzorovati ogenj in poskrbeti, da so v bližini vedno gasilna sredstva, kot so vedro z vodo, gasilni aparat ali pesek. V vetrovnem vremenu se žaru raje odpovejmo, saj lahko že ena sama iskra zaneti ogenj, ki se nato hitro razširi.

Po končanem pečenju moramo ogenj popolnoma pogasiti, saj žerjavica še dolgo tli in lahko znova sproži požar – najboljši pokazatelj, da je vse varno, je, da so ostanki žara hladni na dotik. V naravi nikoli ne puščamo pepela ali smeti, zlasti plastike, embalaže in ostankov hrane, saj ti ne le onesnažujejo okolje, temveč lahko dodatno prispevajo k širjenju ognja.

V vsakem primeru se moramo zavedati odgovornosti: če že pripravljamo obrok v naravi, ravnajmo tako, da ne ogrožamo ne ljudi, ne živali, ne narave. Ravno zaradi nepremišljenosti, kot je pokazal nedavni požar na Braču, so posledice lahko katastrofalne – zato je skrajna previdnost nujna.