Menu Item
Zakonski predlog, ki pravico do odškodnin žrtvam kaznivih dejanj širi tudi na državljane tretjih držav, je dobil zeleno luč. Odbor za pravosodje je potrdil še nekaj drugih predlogov.
Odbor za pravosodje je prižgal zeleno luč zakonskemu predlogu, ki pravico do odškodnin žrtvam kaznivih dejanj širi tudi na državljane tretjih držav. Podporo je dobila tudi rešitev, po kateri bodo sodniki, ki opravljajo funkcijo na mednarodnem sodišču, oproščeni sodniške službe. Člani odbora so prav tako podprli novelo zakona o sodnem registru.
Novelo zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je vložila skupina poslancev koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice. Predlog predvideva pridobitev odškodnine iz državne sheme ne glede na državljanstvo žrtve. Kot je pojasnila prvopodpisana pod predlog Lucija Tacer (Svoboda), s tem uresničujejo priporočili Varuha človekovih pravic iz zadnjih dveh letnih poročil.
Tako s predlogom črtajo formalni pogoj državljanstva Republike Slovenije ali druge države članice EU za pridobitev odškodnine iz državne sheme. Kot je povedala Tacer, je to pomembno zlasti v kontekstu boja proti trgovini z ljudmi, saj žrtve navadno nimajo urejenega stalnega prebivališča ali državljanstva. Druga sprememba pa uvaja možnost, da se aktivno legitimiran tožnik, torej upravičenec do odškodnine, odpove sodnemu varstvu in s tem hitreje pride do odškodnine.
Predlog podpira tudi vlada, saj je po besedah državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Igorja Šoltesa omenjena sprememba tudi v sozvočju z evropskim pravnim redom, prav tako je ministrstvo glede tega vprašanja prejelo kar nekaj pobud različnih civilnih gibanj in organizacij.
Finančne posledive težko predvideti
Finančne posledice, ki jih prinaša zakon, pa je po njegovih besedah sicer težko predvideti. Te so namreč odvisne od števila vlog za odškodnino, povezane z odločitvijo žrtve, ali bo uporabila to sodno pot. Prav tako so odvisne od teže kaznivih dejanj in posledic, ki jih trpijo žrtve. Vlada prav tako podpira rešitev, ki se nanaša na možnost odpovedi pravici do pravnega sredstva. Po Šoltesovih besedah je namreč čimprejšnje izplačilo odškodnine žrtvi precejšnjega pomena.
Nasprotovanje predlogu koalicijskih poslanskih so izrazili le v poslanski skupini SDS, saj jih skrbijo finančne posledice, ki jih prinaša, ter morebitne zlorabe.
Z dopolnitvami zakona o sodniški službi pa se po besedah državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje Valerije Jelen Kosi ureja položaj sodnika, ki je imenovan na mednarodno sodišče in funkcijo opravlja za krajši delovni čas. Veljavni zakon o sodniški službi namreč takšnega položaja še ne ureja, je pojasnila.
Državna sekretarka je spomnila, da je bilo z junijem ustanovljeno Enotno sodišče za patente, s predlogom pa želijo zagotoviti pogoje za sodelovanje Slovenije pri njegovem delovanju. Na tem sodišču je lahko sodnik zaposlen tudi s krajšim delovnim časom ali za posamezne zadeve, na sodišče pa je bila imenovana sodnica iz Slovenije, ki trenutno sodniško funkcijo opravlja na upravnem sodišču.
S predlogom so sprva želeli za takšne primere uvesti institut mirovanja sodniške funkcije, po opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ in Sodnega sveta pa so koalicijske poslanske skupine vložile dopolnilo, po katerem za sodnike, ki opravljajo funkcijo na mednarodnem sodišču za krajši delovni čas, določa oprostitev sodniške službe.
Zavrnjeno dopolnilo SDS
Koalicijsko dopolnilo so člani odbora sprejeli, ne pa tudi dopolnila poslanske skupine SDS, ki je predlagala, da bi oprostitev sodniške službe veljala le za sodnika, ki je imenovan na Enotno sodišče za patente. V SDS zato predloga niso podprli.
Odbor za pravosodje je prižgal zeleno luč tudi predlogu novele zakona o sodnem registru, ki zakon usklajuje z dvema evropskima direktivama. Po besedah državne sekretarke bo predlog skupaj z novelo zakona o gospodarskih družbah omogočil spletno ustanovitev družb in podružnic tujih podjetij, tako da strankam ne bo nujno treba fizično obiskati notarja ali točke za podporo poslovnim subjektom.
Na ta način bo stranka, ki bo nameravala ustanoviti eno osebno družbo z omejeno odgovornostjo, prek portala sama oblikovala predlog za vpis družbe v sodni register, pri ustanavljanju drugih oblik družb pa bo kot že doslej v proces sestave predloga za vpis v sodni register vključen notar.
Predlog so podprli v vseh poslanskih skupinah z izjemo poslancev SDS. Ti so se glasovanja vzdržali, čeprav menijo, da gre zakon v pravo smer in bo pripomogel k zmanjševanju birokracije in zagotavljal večjo svobodo tujemu kapitalu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!