Menu Item
Na prireditvah v ljubljanskih Stožicah, ki potekajo na stadionu ali v dvorani, so v želji po zmanjševanju količine plastičnih odpadkov uvedli nov sistem. Ob nakupu pijače obiskovalci plačajo en evro za plastični kozarec. Toda ko po koncertu plastični kozarec vrnejo, ne dobijo nazaj denarja, ampak zelen plastičen žeton, ki ga lahko uporabijo na naslednjih prireditvah.
Marsikaterega obiskovalca nedeljskega koncerta Iron Maiden v ljubljanskih Stožicah je razburil kavcijski sistem za vračilo kozarcev.
Ob nakupu pijače – pivo je denimo stalo 4 evre – so obiskovalci plačali tudi en evro kavcije. Ta je namenjena spodbujanju ekološkega ravnanja, da torej obiskovalci plastične kozarce vrnejo, organizator pa jih ločeno zbere, opere, saj naj bi bili namenjeni večkratni uporabi, in nato ponovno ponudi obiskovalcem na naslednji prireditvi. Vendar je sistem v Stožicah drugačen od uveljavljenega. Obiskovalci namreč v zameno za izpraznjen kozarec niso dobili denarja, ampak zelen žeton. Tega lahko uporabijo kot “plačilno sredstvo” za nov kozarec pijače na eni od naslednjih stoženskih prireditev.
“Namesto da bi vrnili kavcijo, vrnejo ničvredne žetone s pretvezo, da bodo prišli prav pri naslednjem koncertu. Če bi vračali denar, bi obiskovalci imeli motivacijo, da kozarce vrnejo, ne pa da jih pustijo ležati vsepovsod po dvorani. Športu Ljubljana očitno ni motiv ekologija, ampak zaslužek,” je o sistemu za N1 povedal obiskovalec koncerta Andrej. Kozarci so res ležali tudi na okoliških zelenicah, spodnjo fotografijo smo v bližini dvorane posneli v torek, torej dva dni po koncertu.
Na nedeljskem koncertu je bilo tudi več tisoč obiskovalcev iz tujine, za katere je še toliko manj verjetno, da se bodo v Stožice kmalu vrnili. “Totalno so me razjezili zeleni žetoni. Namesto da bi nazaj dobil svojo kavcijo za plastični kozarec v višini enega evra, kar je povsem standarden postopek na vseh koncertih v vseh evropskih državah, sem dobil nazaj zelen žeton z znakom Športa Ljubljane. Kaj točno naj bi z njim?” se je na organizatorje jezil obiskovalec koncerta Marko.
“Edino, kar ti ta žeton omogoča, je, da ti na naslednji njihovi prireditvi ni treba plačati nove kavcije za plastičen kozarec. Ampak to je krog brez konca – dejansko te plačane kavcije nikoli več ne bom dobil nazaj, vedno bom ‘imel v dobrem’ brezplačen nov kozarec. Da ne omenjam dejstva, da je bila kaka tretjina obiskovalcev koncerta iz drugih držav, ki nimajo možnosti hoditi na dogodke Športa Ljubljana vsak teden. Oni najbrž nikoli ne bodo več imeli priložnosti ponovno uporabiti žetona, torej je nastal zgolj plastični odpadek s simbolom Športa Ljubljane,” je Marko povedal za N1.
Pri Javnem zavodu Šport Ljubljana so poudarili, da so se skupaj z Mestno občino Ljubljana zavestno usmerili v smer zelenega, ekološkega in trajnostnega poslovanja, in zato obiskovalce spodbujajo, “da skupaj oblikujemo družbo, ki ne bo ogrozila prihodnjih rodov”. Kakšno vlogo imajo pri tem cilju zeleni žetoni?
Pojasnjujejo, da ne gre za kavcijski sistem, ampak za plačilo trajnostnega prispevka. “V skladu z zavezo skrbimo za zmanjšanje količine odpadkov, predvsem enkratne embalaže, kot so plastični kozarci za enkratno uporabo,” pravijo pri Športu Ljubljana. Zato na športnih in kulturnih prireditvah v Stožicah uvajajo uporabo povratnih kozarcev. “To pomeni, da se ob prvem naročilu pijače za vsak kozarec obračuna t. i. trajnostni prispevek v višini 1 evra, ki ni vračljiv. Ob novem naročilu pijače se prazen kozarec zamenja za polnega,” so razložili.
In kaj se zgodi po koncu prireditve? “Ko kozarca ne potrebuje več, ga obiskovalec lahko odnese s seboj (spominski kozarec) ali pa ga zamenja za žeton. Žeton nato uporabi na vseh naslednjih prireditvah kot trajnostni prispevek za nov kozarec.” Pravijo, da tako obiskovalec trajnostni prispevek plača samo pri prvem naročilu pijače. “Prispevek je nadomestilo za nabavo, čiščenje in logistiko uporabe povratnih kozarcev, torej ne gre za kavcijski sistem,” so še dodali in poudarili, da so ustrezna obvestila o tem, kakšen je sistem, nameščena na vseh prodajnih mestih na vsaki prireditvi.
Uvedba pralnih kozarcev je količino embalaže zmanjšala za približno 80 odstotkov, so poudarili v javnem zavodu. “Poleg tega vsa sredstva, pridobljena preko gostinstva Šport Ljubljana, vlagamo nazaj v objekte in tako skrbimo za varne, lepo vzdrževane športne površine,” so še dodali.
V društvu Ekologi brez meja organizatorjem prireditev pomagajo pri ukrepih za zmanjševanje količine odpadkov. “Idealno bi bilo, če bi bilo vračilo kozarcev urejeno tako, da bi se jih večina res vrnila. To pomeni, da morajo biti obiskovalci zares spodbujeni, da jih vrnejo, ne z žetoni, ampak s kavcijo, ki je tudi dovolj visoka, da jih motivira k vračilu,” pravi Jaka Kranjc iz društva. Morda en evro niti ni dovolj visoka kavcija, da bi ljudje kozarce vrnili, ampak jih raje vzamejo domov, še dodaja.
Bioplastični kozarci – jih je res mogoče kompostirati?
Da so nekoliko zmedeni pri ločevanju odpadkov, pravijo obiskovalci prireditve Odprta kuhna na ljubljanski tržnici. Kozarčki, ki jih uporabljajo, so namreč videti plastični, na prireditvi pa imajo le dve vrsti zabojnikov za ločeno zbiranje, od katerih ni noben namenjen plastičnim odpadkom.
“Rumeni zabojniki so za pločevinke in tetrapake, pijač v plastenkah nimamo več v ponudbi,” pojasnjujejo organizatorji. Drugi zabojniki pa so rjavi za biološko razgradljive odpadke. “Sem sodijo vsi ostali odpadki: kozarčki, pribor, prtički, slamice, nabodalca, ostanki hrane ter servirni krožniki in posodice iz biorazgradljivih materialov,” še dodajajo.
Kako so lahko plastični kozarčki biorazgradljivi? “Material, iz katerega so narejeni, se imenuje PLA bioplastika, proizvajajo ga s polimerizacijo laktične kisline iz fermentacije sladkorja in koruze,” pravijo pri Odprti kuhni. Po njihovih besedah vse odpadke ob koncu prireditev prevzame VO-KA Snaga in jih odpelje v Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). “Kozarčki iz PLA sicer ne sodijo na domači kompost, v RCERO pa ločeno zbrane biološke odpadke z uporabo sodobnih tehnologij lahko kompostirajo,” pojasnjujejo.
Pri Snagi pravijo, da gredo vsi biološki odpadki v predelavo v RCERO, kjer jih razgradijo z anaerobnim in aerobnim postopkom. “V postopku, ki traja približno en mesec, razpade tudi večina kompostabilne plastike, kakršni so kozarčki iz škroba ali podobnih naravnih surovin, pa tudi biorazgradljive vrečke, v katere dajemo biološke odpadke,” pojasnjujejo pri Snagi.
Biološke odpadke v RCERO Ljubljana razgradijo s podobnimi postopki, kot se dogajajo v naravi, le da je proces v centru veliko hitrejši in brez prisotnosti zraka. V postopku pa ne nastane le kompost. “Iz biološkega dela mešanih odpadkov in ločeno zbranih bioloških odpadkov nastaja tudi veliko plina za proizvodnjo elektrike in toplote, ki ju uporabimo za delovanje regijskega centra,” pravijo pri Snagi.
V ljubljanskem centru na leto sprejmejo 33 tisoč ton bioloških odpadkov na leto, iz česar nastane manj kot tri tisoč ton komposta, vse ostalo se predela v plin.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje