Menu Item
Ustavno sodišče je presodilo, da so členi zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, po katerih samske ženske in ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonski skupnosti niso upravičene do umetne oploditve, neskladni z ustavo.
Državni zbor mora ugotovljeno neskladnost delov zakona o nezdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) z ustavo odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu RS.
Kot ugotavlja ustavno sodišče, je zakonodajalec z zdaj veljavno ureditvijo poskušal preprečiti, da bi otrok, spočet z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo (OBMP), odraščal brez očeta. Korist otroka v primeru izpodbijanih zakonskih določb je zakonodajalec primarno utemeljil z oceno, da otroku, spočetemu z OBMP, ne more biti v korist, če odrašča sam z materjo ali v istospolni družini. Otrokova korist je bila po mnenju zakonodajalca varovana le, če odrašča v t. i. tradicionalni družini.
“Tako utemeljen cilj izpodbijane ureditve po presoji ustavnega sodišča ni ustavno dopusten niti glede žensk v istospolnih zvezah niti glede samskih žensk,” je zapisano v odločbi.
“Zahtevati, da ženska za dostop do OBMP (najprej) poišče partnerja, osnuje zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost in poskuša doseči zanositev po naravni poti, bi bilo v očitnem nasprotju z njenim dostojanstvom in zasebnostjo,” je opozorilo ustavno sodišče. Poleg tega pa so enostarševske družine z otroki tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji in so po svojih temeljnih značilnostih glede skrbi za otroka primerljive z dvostarševskimi družinami.
Glede žensk v istospolnih zvezah pa je ustavno sodišče spomnilo na eno svojih prejšnjih odločb, po kateri sta istospolna partnerja v primerljivem položaju z raznospolnima partnerjema, ko gre za sklenitev zakonske zveze. Po značilnostih partnerskega razmerja naj bi bili raznospolni in istospolni partnerji v bistveno enakem pravno upoštevnem dejanskem položaju, so opozorili ustavni sodniki.
Ustavno sodišče tako ugotavlja, da glede žensk v lezbičnih parih ni ustavno dopustnega cilja za poseg v pravico do postopkov OBMP, glede samskih žensk pa nista izkazani sorazmernost in nujnost posega v navedeno pravico. Izpodbijani členi zato kršijo prepoved diskriminacije.
Spomnimo, leta 2001 je vlada Janeza Drnovška sprejela novelo zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo.
En teden po sprejetju novele zakona je 34 poslancev zahtevalo referendumsko presojo. Referendum je bil nato izveden 17. junija 2001. Vprašanje se je glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (EPA 1318-II), sprejet v Državnem zboru dne 19. 04. 2001?
Spremembe so volilci zavrnili z 72,36 odstotka, volilna udeležba pa je bila le 35,66-odstotna. Nasprotnikom sprememb se je zdela sporna predvsem določba, ki bi samskim ženskam dovoljevala umetno oploditev. Spremembam je nasprotoval tudi razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo, češ da “ginekologi vedno zdravijo par in ne posameznika in da stroka ne bo uporabila vsega, kar medicina odkrije”.
“Popravila se bo ena največjih krivic”
Nazadnje je zakonsko presojo ustavnosti veljavnega zakona oktobra 2020 vložila stranka Levica s sopodpisniki iz strank SD, SAB in LMŠ, decembra 2021 pa še Zagovornik načela enakosti.
V stranki Levica so v odzivu po zgodovinski odločitvi zapisali, da se bo s to presojo ustavnega sodišča “popravila ena največjih krivic, ki sta jo desničarska politika in RKC v Sloveniji storili ženskam, ki želijo biti matere”. Dodali so, da je do izraza prišel “progresivni značaj slovenske ustave, ki brani družbene pridobitve pod napadom desnice – pravica do splava, ločitev države od verskih skupnosti, pravica do sindikalnega organiziranja” in “zavaroval pravice žensk, ne glede na to, koga ljubijo in na kakšen način”.
Referendum iz leta 2001 so označili za zavajajoč in nelegitimen. “Ostal bo le še črna pika za demokracijo v zgodovinskih knjigah,” so dodali.
Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je ob tem opozoril: “Vsaka ženska ima pravico do zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo ne glede na socialni oziroma družbeni status. 23 let čakanja, da se odpravita neustavnost in diskriminacija, je bilo preveč. Marsikatera je v tem času že šla skozi svojo rodno dobo in posledice so v takih primerih nepopravljive.”
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz vrst Levice Luka Mesec je odločitev ustavnega sodišča označil kot “veliko zmago za enakopravnost” in dodal, da želja po družini in pravica do starševstva ne sme biti omejena z diskriminatorno zakonodajo.
V Levici bodo koalicijskim partnerjem predlagali, da novelo zakona sprejmejo v najkrajšem času, saj so do spremembe neustavne določbe še vedno v uporabi.
V največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda so napovedali, da se bodo “nemudoma lotili priprave ustreznih zakonskih rešitev za uresničevanje odločbe in odpravo neustavnih omejitev pri oplojevanju z biomedicinsko pomočjo”.
Odločitev ustavnega sodišča je pozdravil tudi Zagovornik načela enakosti. Ustavno sodišče je Zagovorniku v delu, ki se nanaša na ZZNPOB, namreč pritrdilo. V odločbi so navedli, da je zakon v neskladju z ustavo, saj prepoved oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske ženske in ženske v istospolni skupnosti temelji izključno na njihovih osebnih okoliščinah spolne usmerjenosti in zakonskega stanu. Tako razlikovanje pa je v neskladju s 14. in 55. členom ustave.
Nad odločitvijo ustavnega sodišča so medtem negativno presenečeni v opozicijski NSi. Njihova poslanka Vida Čadonič Špelič meni, da je ustavno sodišče zanemarilo največjo korist otroka, kar je po njenem mnenju to, da ima otrok oba starša. Dejala je še, da se bo “otroke dalo kupiti”, kar da “ni prav”, piše STA.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti enemu. Za so glasovali Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, proti pa Marko Šorli. Sodniki Mežnar, Šugman Stubbs, Accetto in Knez so dali pritrdilna ločena mnenja, Šorli pa delno odklonilno ločeno mnenje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje