Zima kliče na bele strmine, prva slovenska smučišča se odpirajo prihodnji teden

Skupna vrednost investicij v žičniško infrastrukturo v devetih centrih, katerih glavnina je bila izvedena v letu 2023, je bila blizu 84 milijonov evrov, od tega sta okoli 58 milijonov prispevali EU in država v okviru mehanizma React-EU, je spomnila generalna direktorica direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Dubravka Kalin.

"Mislim, da je bil to zelo uspešen poskus, kako zimsko sezono razširiti tudi na ostale mesece," je dejala. Med drugim je poudarila tudi upravljanje turizma in destinacij ter cilj, da se turistični tokovi čim bolj enakomerno porazdelijo po Sloveniji, kar se po njenem vse že kaže v statističnih podatkih.

Sicer pa lahko žičničarji sredstva za sofinanciranje različnih projektov in naložb pridobijo tudi na nekaterih drugih razpisih. Ob tem pa je predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž na današnji novinarski konferenci na Kopah poudaril tako pomen podpore države, kot tudi bank. Obenem pa sta za razvoj gorskih centrov po njegovih besedah pomembna vizija in dobro upravljanje.

"Absolutno zremo optimistično v prihodnost," je dejal Paradiž. Zimski del sezone je še vedno najpomembnejši del gorskih centrov, a s produkti, ki jih razvijajo, razvijajo celoletni turizem, je poudaril.

Paradiž je tudi direktor družbe Vabo, ki upravlja infrastrukturo in nastanitve na Kopah. Družba je v zadnjih petih letih za naložbe v vseh segmentih namenila 42 milijonov evrov, od tega v zadnjih dveh letih 25 milijonov, pri čemer so od države prejeli 3,5 milijona evrov. Ostalo so zagotovili s pomočjo bančnega financiranja in lastnih sredstev, je povedal Paradiž.

Na Kopah, kjer že imajo nekaj naravnega snega, zagnali pa so tudi tehnično zasneževanje, bodo sezono začeli 28. novembra. Po Paradiževih podatkih bodo sezono kmalu začela tudi nekatera druga smučarska središča, cene vozovnic pa so letos malenkost višje kot lani zaradi uskladitve z rastjo stroškov. A cene so po Paradiževih besedah še vedno okoli tretjino nižje kot v tujini.

Zimska sezona pa se je že začela v Nordijskem centru Planica. Kot je povedal direktor Zavoda za šport Planica Franci Petek, je trikilometrska tekaška proga v Planici te dni polno zasedena, novost letošnje sezone pa je enotna karta za tekaške proge v Ratečah, Planici in Tamarju.

Ta karta je tudi del enotne vseslovenske tekaške karte, ki je eden od projektov Združenja Slovenia Outdoor. Enotna vseslovenska karta združuje več kot 12 tekaških centrov po državi, od velikih do manjših, tudi tistih, kjer vstopa na progo ni treba plačati, a jih zaradi promocije vključujejo v projekt. Tudi tekaški centri imajo več novosti, med drugim krepijo zasneževanje, je povedala direktorica združenja Valerija Pučko.

Sestavni del več deset delujočih smučišč po Sloveniji so tudi mala smučišča, ki so prav tako pomemben segment smučarskega opismenjevanja, je še poudaril Paradiž. Upa, da bodo letošnje zimske razmere ugodne tudi zanje.

Ob tem je izpostavil prizadevanja za večjo popularizacijo smučanja. "Danes smuča samo okoli 200.000 Slovencev, v časih akcije Podarim - dobim pa jih je okoli pol milijona," je dejal. Aktivnosti za to, da bi na sneg privabili čim več mladih in starejših, z različnimi projekti izvaja tudi Smučarska zveza Slovenije, je povedal predstavnik zveze Mitja Urbanc.

Glede "zimzelenega vprašanja" obratovanja Kanina pa je po Paradiževih besedah žogica trenutno na strani Občine Bovec, da pripravi projektno dokumentacijo.