Zimski čas pred vrati: prihaja premik ure

V noči na nedeljo bomo ob treh zjutraj ure prestavili za eno uro nazaj. Prešli bomo na zimski čas in pridobili eno uro spanca.

V Evropski uniji sicer že več let poteka razprava o odpravi premikanja ure, a za zdaj brez zaključka. Evropska komisija je leta 2018 predlagala odpravo sezonskega premikanja ure, potem ko je spletna anketa pokazala veliko podporo javnosti za takšno spremembo.

Komisija želi oživiti pogovore

Po takratnem predlogu bi se države članice morale same dogovoriti, ali želijo trajno ohraniti poletni ali zimski čas. Evropski parlament je osnutek podprl leta 2019 in predvideval, da bi zadnje premikanje ure izvedli že leta 2021.

Do dogovora med državami članicami ni prišlo – nekatere so bile bolj naklonjene stalnemu poletnemu času, druge zimskemu.

Evropska komisija mora sicer vsakih pet let objaviti razpored začetka in konca poletnega časa. Trenutno velja urnik do leta 2026, novi pa še ni bil sprejet, so za N1 sporočili s Komisije.

Kot so še dodali, Komisija medtem aktivno sodeluje z državami članicami in Svetom EU, "da bi poiskala rešitve za pravne in praktične zaplete, ki so pred leti ustavili razpravo o ukinitvi sezonskega premikanja ure".

Kot so še zapisali, zdaj preučujejo možnosti za oživitev pogovorov o tem, ali in kako bi ukinili premikanje ure dvakrat na leto.

Slab vpliv na zdravje

Premikanje ure sicer negativno vpliva na naše zdravje. Izguba ure spanja v marcu je tako povezana z večjim številom srčnih napadov in smrtonosnih prometnih nesreč v naslednjih dneh.

Nova raziskava znanstvenikov medicinske fakultete ameriške univerze Stanford pa ugotavlja še, da je premikanje ure povezano tudi z dolgoročnimi nevarnostmi za zdravje – predvsem debelostjo in kapmi.

V študiji so primerjali tri možnosti: trajni standardni (zimski) čas, trajni poletni čas in dvakrat letno premikanje ure. Preučevali so, kako vsaka od treh možnosti vpliva na t. i. cirkadiani ritem ljudi in s tem na njihovo zdravje.

Kaj je najbolje za človeka

Cirkadiani ritem je prirojena biološka ura našega telesa, ki uravnava številne fiziološke procese, med drugim izločanje hormonov, presnovo, krvni tlak in srčni utrip. Glavni "časomerilec" cirkadianega ritma je del možganov, ki se uravnava predvsem z izpostavljenostjo svetlobi.

Raziskava je ugotovila, da je premikanje ur dvakrat letno z vidika cirkadianega ritma najslabša možnost. Najbolje bi bilo, če bi ga ukinili in ostali na zimskem času, tudi stalni poletni čas pa bi bil za zdravje koristnejši od trenutnega režima.

Kaj menite vi? Rešite spodnjo anketo (če se vam ne naloži takoj, počakajte nekaj trenutkov).