Menu Item
Vlada je na današnji seji sprejela sklep o določitvi sedmih objektov za odstranitev na območju občin Braslovče, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Rečica ob Savinji. Na vladi so zapisali, da je odstranitev teh objektov, ki so bili poškodovani v lanskih avgustovskih ujmah, nujno potrebna in v javno korist. Vlada pa je tudi potrdila besedilo predloga novele zakona o obnovi, ki prinaša prijaznejše kredite za obnovo ali nadomestitev doma.
Kot so v sporočilu za javnost po seji pojasnili v kabinetu predsednika vlade, vlada s sklepom določi objekte za nujno odstranitev in ugotovi javne koristi z namenom odstranitve nepremičnine in nadomestitev z eno od zakonskih možnosti, vključno z nadomestitvenim objektom.
Sklepi temeljijo na podlagi strokovnih mnenj, ki jih je pripravila državna tehnična pisarna in jih je predhodno potrdil svet vlade za obnovo.
V skladu z zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 se zaradi visoke ogroženosti zaradi poplav, erozije ter zemeljskega ali hribinskega plazu kot posledice lanske ujme in s tem povezane visoke nevarnosti porušitve ali znatnega poškodovanja objektov, s čimer bi lahko nastale škodljive posledice za življenje in zdravje ljudi, takšni objekti nujno odstranijo, so še pojasnili v kabinetu predsednika vlade.
Prijaznejši krediti za obnovo ali nadomestitev doma
Vlada pa je tudi potrdila besedilo predloga novele zakona o obnovi. Kot smo napovedali na N1, predlagana novela podaljšuje veljavnost poroštvene sheme za kredite, najete za obnovo doma in za nadomestitev doma, do vključno 31. decembra 2026. Obenem podaljšuje ročnost kreditov (do 25 let), s čimer se bo zmanjšala letna kreditna obveznost kreditojemalcev, zgornjo mejo glavnice kredita pa zvišuje na 200.000 evrov, kar da odgovarja na dejanske potrebe potencialnih koristnikov sheme.
S predlaganimi zakonskimi spremembami se spreminja tudi določba glede fiksne obrestne mere. Ta mora biti vsaj 20 odstotkov nižja od trimesečne medbančne obrestne mere euribor na dan vloge za kredit in vsaj 10 odstotkov ugodnejša od redne ponudbe banke, kar vse banka objavi na svojih spletnih straneh. Obresti bodo še naprej, kot je veljalo doslej, subvencionirane v celoti, so zapisali na vladi.
Predlog novele prav tako širi nabor možnih kreditojemalcev tudi na ožje družinske člane lastnika poškodovanega objekta, ki imajo poleg lastnika nepremičnine na kreditojemalčevi poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče oziroma lahko dokažejo, da je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival skupaj s kreditojemalcem.
Vlada s predlagano novelo zakona obenem uvaja obveznost bank, ki sodelujejo v poroštveni shemi, da namero o sodelovanju objavijo v svojih poslovalnicah in spletnih straneh ter o tem obvestijo vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih. Ta bo poskrbela za objavo seznama sodelujočih bank. S tem bo informacija zainteresiranim na voljo tudi na spletni strani službe.
Prepoved ponovne gradnje tam, kjer bodo objekte odstranili
Ponovna gradnja na območjih, kjer bodo odstranjeni objekti, bo prepovedana, novela pa ureja tudi izjemo pri posegih v naravo. Vlada namreč predlaga odstop od ureditve v zakonu o divjadi in lovstvu, ki ureja prepoved sekanja zarasti ob vodnih bregovih, čiščenja odvodnih kanalov in praznjenja vodnih zajetij v času gnezdenja ptic. Kot poudarjajo na vladi, se s to rešitvijo ne posega v splošne zahteve iz predpisov o ohranjanju narave.
Predlagana novela drugače ureja tudi postopek nakupa kmetijskih zemljišč, ki bodo spremenjena v stavbna. Pri postopku nakupa kmetijskih zemljišč se ne bodo uporabljale določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se nanašajo na promet s tovrstnimi zemljišči, ampak bo nakup izveden s sklenitvijo neposredne pogodbe.
Na področju komunalnega opremljanja predlagana novela natančno določa, da je za izvedbo komunalne opreme stavbnih zemljišč pristojna občina, pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka pa, da oprostitev velja tudi, če se nadomestitveni objekt ne zgradi v isti občini, kot je objekt za odstranitev.
Predlagana novela prav tako jasneje določa možnost uporabe naplavin, odvzetih iz vodotokov ob sanaciji, kot gradbenega materiala, ter usklajuje določbe zakona z novo sprejeto evropsko uredbo glede pomoči de minimis, so še zapisali na vladi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje