Menu Item
Znani so najvišji državni nagrajenci na področju znanosti v Sloveniji. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli v roke fizika Danila Zavrtanika in matematika Josa Vukmana. Dobitnik najvišje Puhove nagrade pa je strojnik Jože Vižintin.
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so danes razglasili prejemnike najvišjih državnih nagrad in priznanj v znanosti. Letošnja prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta fizik Danilo Zavrtanik in matematik Joso Vukman. Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel strojnik Jože Vižintin.
Kdo je Danilo Zavratnik?
Danilo Zavrtanik kot dolgoletni sodelavec novogoriške univerze ter Instituta Jožef Stefan je bil vedno gonilna sila za vzpostavitev enakopravnega delovanja slovenskih raziskovalcev v mednarodnem prostoru. Njegova prizadevanja in prizadevanja drugih kolegov so pripomogla, da je Slovenija postala pridružena članica CERN. “Leta 1995 je s svojim posluhom za potrebe visokega šolstva ustanovil Mednarodno podiplomsko šolo za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki jo je dolga leta vodil in jo uspel razviti vse do uspešne univerze,” je zapisano v obrazložitvi nagrade.
Pa Joso Vukman?
Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju matematike je pripadla zaslužnemu profesorju mariborske univerze Josi Vukmanu. Vplival je na razvoj teorije funkcijskih identitet, ki je ena najpomembnejših teorij zadnjih trideset let v teoriji kolobarjev. Upravičeno velja za začetnika in utemeljitelja teoretične matematike na Univerzi v Mariboru.
Puhova nagrada Jožetu Vižintinu
Puhova nagrada za življenjsko delo je pripadla Jožetu Vižintinu. Kot prvi na svetu je izmeril temperaturo, ki nastane v t. i. freting kontaktu in dokazal spremembo strukture materiala, zaradi katere material izgubi trdnost in nosilnost. Za dosežek, ki je bil pomemben predvsem za oceno življenjske dobe ležajev v letalskih motorjih, je prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju strojništva.
Priznanje ambasadorke znanosti
Priznanje ambasadorka znanosti za krepitev ugleda slovenske astrofizike v družbi in v mednarodnem merilu je pripadlo svetovno priznani astrofizičarki Maruši Bradač, ki je svojo študijsko pot začela v Sloveniji, nadaljevala pa v Združenih državah Amerike.
Podelili so tudi nekaj drugih nagrad
Poleg nagrad za življenjsko delo ter priznanja ambasador znanosti so razglasili tudi pet Zoisovih nagrad za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke ter eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. Slednjo je za dosežke v industrijski farmaciji prejel Zdenko Časar iz podjetja Lek.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju plazemske fizike je prejel Uroš Cvelbar z Instituta Jožef Stefan, priznanje za pomembne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije je šlo v roke Luciji Peterlin Mašič z ljubljanske fakultete za farmacijo, priznanje za pomembne dosežke pri razvoju nekonvencionalnih orodij v analizni kemiji je prejel Matjaž Finšgar z mariborske univerze.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskav vodenja kreativnega, inovativnega in digitalnega dela je pripadlo Mateju Černetu z ljubljanske ekonomske fakultete, priznanje za pomembne dosežke na področju strukturne biologije je prejela pionirka strukturne biologije v Sloveniji Marjetka Podobnik, priznanje za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju je pripadlo Ireni Stramljič Breznik z oddelka za slovanske jezike in književnosti mariborske filozofske fakultete.
Razglasili so tudi pet dobitnikov Zoisovih nagrad za vrhunske dosežke. Poleg Vižintina je to nagrado na področju matematične analize prejel Aleksey Kostenko, na področju toksinologije je pripadla Igorju Križaju z Instituta Jožef Stefan, na področju inteligentnih samorazvijajočih se sistemov je dobitnik Igor Škrjanc, na področju slovenskega jezika pa jo je prejel Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Nagrajenci so se danes predstavili s kratkim videom.
Podelitev nagrad bo 28. novembra
Predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj Nataša Vaupotič je izpostavila, da javno objavo imen nagrajencev pred podelitvijo letos prvič omogoča sprememba pravilnika o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Med 60 popolnimi vlogami, ki so prispele na razpis, je odbor odločil o štirih nagrajenkah in enajstih nagrajencih.
Na slavnostni prireditvi, ki bo 28. novembra v Cankarjevem domu, bodo tako podelili šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, Puhovo nagrado in Puhovo nagrado za življenjsko delo ter priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije. Na prireditvi, ki jo bo neposredno prenašala Televizija Slovenija, bo slavnostna govornica predsednica države Nataša Pirc Musar, je dejala.
Tudi znanstveniki so najodličnejši ambasadorji Slovenije
Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo Jure Gašparič je izpostavil, da so znanstveniki, poleg uspešnih športnikov ter gospodarstvenikov, najodličnejši ambasadorji Slovenije v mednarodni skupnosti. Tudi zato je ministrstvo za visoko šolstvo podprlo pobudo za državni praznik – dan znanosti. “Upamo, da bomo kmalu dejansko praznovali ta dan,” je dejal Gašparič in dodal, da je predlog trenutno v medresorskem usklajevanju.
“Ker se veliko govori o spremembah proračuna, predvsem o varčevanju, smo na ministrstvu veseli, da ta vlada pri znanosti ne bo varčevala. Drugo leto bo tako zanjo na voljo največ sredstev do zdaj. Del sredstev izključno za znanost in raziskave bodo namenila tudi druga ministrstva. To pomeni, da prvič k področju znanosti, raziskav in inovacij pristopamo kot celotna vlada,” je poudaril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!