Menu Item
V Sloveniji je lani nastalo nekaj manj kot 165.000 ton odpadne hrane, kar v povprečju predstavlja 78 kilogramov na prebivalca. Tudi količina zavržene še užitne hrane je kar velika, ugotavlja statistični urad.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi na statističnem uradu Martin Bajželj, je lani največ oz. približno polovica odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih. V primerjavi z letom 2022 se delež odpadne hrane, ki nastane v gospodinjstvih, znižal za sedem odstotnih točk.
Na drugem mestu po kraju nastanka sledi dejavnost gostinstva in strežbe hrane, kjer je lani nastala tretjina odpadne hrane. V proizvodnji je te nastalo 13 odstotkov. Najmanj oz. devet odstotkov pa je bilo odpadne hrane v dejavnosti trgovine z živili.
Kot je povedal Bajželj, se k odpadni hrani prištevajo tudi olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki ne spadajo med užitni del, saj v nobenem trenutku niso primerni za prehrano ljudi. Nastajanje tega dela odpadne hrane pa je tudi zelo težko preprečiti, je dodal.
“Po naših ocenah neužitni del odpadne hrane predstavlja 63 odstotkov vse odpadne hrane, lahko pa s svojimi dejanji zmanjšamo količino užitnega dela odpadne hrane, ki pa predstavlja preostalih 37 odstotkov. Če to preračunamo na kilograme, pomeni, da smo lani na prebivalca zavrgli povprečno 29 kilogramov hrane, ki bi jo pa še lahko zaužili,” je pojasnil Bajželj.
Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada Eurostata iz leta 2022 pa je v državah članicah EU v povprečju nastalo 132 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. “Največ je je nastalo na Cipru, na Danskem in na Portugalskem, najmanj pa prav v Sloveniji in pa tudi na Hrvaškem ter Madžarskem,” je še izpostavil.
Po danes objavljenih podatkih statistikov so lani tri četrtine odpadne hrane predelali v bioplinarnah in kompostarnah, približno petino pa so pred odlaganjem biološko stabilizirali v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Preostala količina odpadne hrane je bila obdelana z drugimi postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje