Menu Item
Na Luni bi hranili biološke vzorce 6,7 milijona živalskih in rastlinskih vrst za primer, če bi bilo življenje na Zemlji ogroženo zaradi katastrofe.
Skupina raziskovalcev z Univerze v Arizoni je na konferenci ameriškega združenja strojnih in elektro inženirjev IEEE leta 2021 podala drzen predlog za ohranitev življenja na Zemlji v primeru svetovne krize.
Predstavili so zamisel o gradnji “skladišča življenja” – ne samo človeštva, ampak tudi živalskega in rastlinskega sveta – na Luni. Na Zemljinem naravnem satelitu bi postavili nekakšno “lunarno Noetovo barko” (angleško Lunar Ark), v kateri bi bili uskladiščeni zamrznjeni vzorci sperme, jajčec, spor in semen 6,7 milijona vrst, piše portal IFL Science.
Skupina je projekt opisala kot “sodobno globalno zavarovalno polico” pred katastrofami, ki lahko doletijo zemeljsko civilizacijo. Luna je po njihovem mnenju namreč dovolj daleč stran od tveganj, s katerimi se spopada naš planet, ali naravnih ali takih, ki bi bila posledica človekove dejavnosti.
Barko bi napolnili v 250 poletih
Predlog morda zveni kot nekaj iz znanstvenofantastične zgodbe, vendar je presenetljivo realističen, piše portal.
Luna morda ni idealna lokacija z lahkim dostopom, vendar je njena prednost v tem, da je “odstranjena iz scenarija sodnega dne, ki bi morda doletel naš planet”. Kot prostor za sodobno Noetovo barko znanstveniki vidijo predvsem lunarne jame in predore, ki jih je pod površjem ustvarila lava (o enem takih smo poročali nedavno). Idejo pa so dobili pri Trezorju sodnega dne, skladišču rastlinskih semen na norveškem otoku Svalbard.
Po mnenju profesorja Jakena Thange, ki je predstavil koncept, bi za napolnitev objekta z vzorci morali opraviti približno 250 poletov na Luno. Za primerjavo: gradnja Mednarodne vesoljske postaje, ki je Zemlji precej bližje, je “trajala” 40 poletov. Znanstveniki so predstavili tudi nekatere druge rešitve, recimo napajanje s sončnimi kolektorji in uporabo superprevodnikov, ki jih omogočajo razmere na Luni.
“To je desetletja dolg program”
Zdaj znanstveniki iščejo načine, kako bi biološki material zbrali, skupina raziskovalcev pa je pred kratkim v reviji BioScience predstavila protokol za zbiranje in shranjevanje vzorcev.
Lunarno skladišče bioloških vzorcev bi po njihovih besedah moralo biti zasnovano predvsem za vzorce najbolj ogroženih živali na Zemlji. Ključna dejavnika za biološko skladišče pa sta potreba po zmanjšanju škode zaradi sevanja in ohranjanju vzorcev pri temperaturi blizu –196 stopinj Celzija. Ta merila izpolnjujejo nekatera območja blizu lunarnih polov, piše skupina, ki predlaga, da bi po prvem testiranju vzorcev in embalaže, v katerih bi bili shranjeni, nadaljnje testiranje potekalo na Mednarodni vesoljski postaji.
Klonirane vzorce pa bi lahko uporabljali tudi pri naseljevanju Lune in drugih planetov oziroma pri teraformiranju – ustvarjanju pogojev na delu ali celotni površini vesoljskih teles, da bi na njih lahko živeli ljudje in druga živa bitja z Zemlje.
“To je desetletja dolg program,” so zapisali znanstveniki. “Uresničitev luninega bioskladišča bo zahtevala sodelovanje široke palete narodov, kulturnih skupin, agencij in mednarodnih zainteresiranih strani, da bi razvili sprejemljivo hrambo vzorcev, upravljanje in dolgoročne načrte.” Poudarili pa so, da bi morala biti zaščita zemeljskega življenja glavna prednostna naloga ob “hitenju k osvajanju Lune za potrebe industrije in znanosti”. Hkrati so svojo študijo imenovali tudi za “odprt poziv k sodelovanju” pri projektu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje