Menu ItemDržavna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle je pred ponovnim odločanjem v DZ o noveli zakona o tujcih danes poudarila prednosti zakona, denimo administrativno razbremenitev upravnih enot in hitrejše zaposlovanje tujcev. Obenem je opomnila, da bo v primeru neuveljavitve novele stopila v veljavo ureditev iz leta 2021, pri kateri so pogoji znanja slovenščine mnogo bolj strogi, tečaji slovenščine pa niso subvencionirani.
Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle je pred ponovnim odločanjem v DZ o noveli zakona o tujcih danes poudarila, da ta prinaša konkretne dobre rešitve tako za tujce, kot upravne enote, ki vodijo postopke v zvezi s tujci, pa tudi za delodajalce.
Novelo zakona o tujcih bo po vetu DS v petek ponovno obravnaval parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za vnovično potrditev novele bo tokrat potrebna večina glasov vseh poslancev, na plenarni seji torej 46. Prvič, ko je zanjo glasovalo 45 poslancev, pa so bili poleg poslancev opozicije proti tudi poslanci koalicijske Levice.
Heferle, ki je na novinarski konferenci po seji vlade predstavila vladno mnenje o zahtevi DS za ponovno odločanje o noveli, je sicer pojasnila, da so s koalicijskimi partnerji v nenehnem stiku. V petek pred sejo odbora bodo imeli še kratko srečanje, zadeve pa so “več ali manj usklajene oz. se vsi zavedamo, da je treba to novelo potrditi in jo spraviti k življenju”, je pojasnila.
Sprejem novele bo vodil k administrativni razbremenitvi
Sicer pa je izpostavila nekatere rešitve, ki jih prinaša novela. Kot je dejala, bodo številne med njimi administrativno razbremenile delo upravnih enot, da bodo te pri odločanju o zadevah, ki se tičejo tujcev, lahko lažje postopale in tudi odločale hitreje.
Kot eno teh je navedla vročanje izkaznic za podaljšanje dovoljenj za začasno in stalno prebivanje posameznikom po pošti, kar bo po njenih besedah pripomoglo k bistveno hitrejšim postopkom. K administrativni razbremenitvi dela upravnih enot pa bo pripomogla tudi še ena predvidena novost, in sicer da se bodo prstni odtisi, oddani v postopku izdaje prvega dovoljenja za prebivanje, hranili pet let in se bodo lahko uporabili pri postopkih podaljšanja dovoljenja.
Omenila je tudi odpravo obveznosti periodičnega preverjanja sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti, kar po njenih navedbah v praksi pomeni, da bodo upravne enote preverjale zmožnost zadostnega preživljanja tujca ob prvi prošnji za prebivanje in ob prošnji za podaljšanje tega dovoljenja. Bo pa upravna enota, če bo v vmesnem času ugotovila, da teh sredstev za preživljanje ni več, postopala v skladu z zakonom.
Eden od pomembnejših razlogov za ponovno potrditev novele je po besedah državne sekretarke uvedba možnosti hitrejšega zaposlovanja tujcev, in sicer z uvedbo prednostne obravnave prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področju zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja ter tudi na drugih področjih, ki so v javnem interesu.
Še en ukrep v tej smeri pa je po njenih besedah olajšan postopek, ko želi tujec zamenjati delodajalca oz. se zaposliti pri dveh ali več delodajalcih v okviru enotnega dovoljenja za prebivanje. Zamenjava bi bila namreč po novem mogoča že na podlagi podanega soglasja zavoda za zaposlovanje, s čimer bi razbremenili upravne enote, je pojasnila Heferle.
V primeru neuveljavitve bo obveljala ureditev iz leta 2021
Posvarila pa je tudi pred negativnimi posledicami v primeru neuveljavitve novele. Kot je pojasnila, bi v tem primeru stopila v veljavo ureditev, sprejeta leta 2021, s katero je prejšnja vlada “praktično uzakonila obvezno opravljanje izpita iz slovenskega jezika na višji ravni in odpravila subvencioniranje tečajev slovenskega jezika”.
“Kapacitet trenutno ni, ker v vmesnem obdobju, v teh dveh letih, prejšnja vlada ni naredila praktično nič,” je poudarila Heferle. Dodala je, da so z novelo predvideli, da se uveljavitev pogoja glede znanja slovenskega jezika zamakne za 18 mesecev, da bi v tem času pripravili vse potrebno, da bi tovrsten pogoj v praksi lahko tudi zaživel.
Upravna enota Ljubljana zmanjšala zaostanke pri reševanju zadev na področju tujcev
Na Upravni enoti Ljubljana so v prvih treh mesecih letošnjega leta zmanjšali zaostanke pri reševanju odprtih zadev na področju tujcev. Kot so sporočili, so z ustrezno organizacijo dela od januarja število nerešenih zadev zmanjšali za skoraj osem tisoč.
Leto 2023 so na upravni enoti začeli s 17.882 nerešenimi zadevami. Ob tem, da mesečno prejmejo po 1500 novih vlog, pa so število nerešenih zadev ob ustrezni organizaciji in medoddelčnem sodelovanju po njihovih navedbah občutno zmanjšali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje