Menu Item
Poleg zdravnikov te dni stavkajo tudi zobozdravniki. V času stavke obravnavajo nujne primere in ne zavrnejo nikogar z bolečino ali oteklino, tudi ne otrok in starejših. Lahko pa zamaknejo nenujne storitve, je pojasnil zobozdravnik in član glavnega odbora Fidesa Robert Kralj. Dodaja, da ni v njihovem interesu, da bi se stavka vlekla.
Med zobozdravstvenimi storitvami, ki jih lahko prestavijo, je član glavnega odbora Fidesa Robert Kralj omenil proteze, mostičke in prevleke. V njihovi ambulanti bi recimo v ponedeljek, ko se je stavka začela, morali “eni osebi začeti delati nekaj novega”, pa so to prestavili na drug datum. Med možnostmi zaostrovanja stavke pa je po njegovih besedah tudi začasna odprava komunikacije s pacienti prek telefonov, tako da bi bil možen zgolj osebni obisk. Na podlagi triažne presoje bi nato paciente obravnavali le v eni ambulanti. A si želi, da do tega ne bi prišlo.
Kot je dejal Kralj, sicer zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje, si stavke niso želeli, a je ta potrebna. Delovni pogoji se namreč po njegovih besedah morajo izboljšati, da se prepreči odhode zdravnikov in zobozdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema in s tem njegovo razgradnjo.
Kot primer je navedel celjsko bolnišnico, kjer so po njegovih navedbah v preteklem letu trije zobozdravstveni kirurgi dali odpoved, kar ima za posledico zamik obravnav. Pri njih pa že več kot eno leto iščejo nove zobozdravnike, a se na razpise nihče niti ne prijavi. Pritisk bolnikov, ki so ostali brez zobozdravnika, je že zdaj velik in razmere so “na zgornjem robu”, je posvaril Kralj. Stavka je tako po njegovih besedah “krik iz obupa”, opozorilo vladi, naj začne delati.
Prepričan je, da dlje, kot se bo stavka nadaljevala, več zobozdravnikov se ji bo pridružilo, saj so razmere res slabe in je nezadovoljstvo veliko. Želeli bi si in verjame, da bi si to želela tudi vsa slovenska javnost, da bi imeli primerljiv zdravstven sistem kot na primer v Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem in Danskem, da bi imeli sistem, ki bo, seveda primeren našemu standardu, a vsaj približno urejen, v katerem se bodo zadeve reševale in bo deloval. Pri tem je ocenil, da jih podpirajo tudi sodelavke in sodelavci iz srednjega medicinskega kadra. Kot je dodal, imajo ti res sramotno nizke dohodke.
Zdravniki in zobozdravniki so v ponedeljek začeli stavko, s katero zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij. Ob stavki, ki jo spremljajo zbori zaposlenih, iz bolnišnic povečini poročajo o odpovedovanju in prenaročanju nenujnih zdravstvenih storitev, v zdravstvenih domovih pa je ponekod otežkočena komunikacija preko spletnih poti in telefona, delo poteka upočasnjeno, ponekod ne opravljajo administrativnih storitev, kot so izdaje bolniških listov in podobno. Stavka bo trajala do preklica ali sklenitve stavkovnega sporazuma. Pogajanja med predstavniki vlade in sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides se bodo nadaljevala tudi danes popoldne.
Študijski proces na medicinskih fakultetah Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru kljub stavki zdravnikov poteka nemoteno. Ker pa je v kliničnem okolju manj nenujnih pregledov pacientov in neurgentnih operacij, študente mariborske medicinske fakultete usmerjajo na delovišča, kjer se odvija normalni delovni proces. Študenti tako prakso v kliničnem okolju opravljajo tam, kjer izvajajo nujne preglede, preglede ogroženih skupin, operativne programe in delo na hospitalnih oddelkih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje