Zobozdravniki svarijo pred zlomom sistema: "Izvajanje storitev bo postalo nevzdržno"

Predsednica odbora za zobozdravstvo in podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije Barbara Škrlj je na novinarski konferenci po javni tribuni spomnila, da je 21. maja začela veljati novela zakona o zdravstveni dejavnosti, katere namen je ločiti javno in zasebno zdravstvo ter ukiniti dvojne prakse. Na ta način naj bi povečali dostopnost do zdravstvene obravnave in storitev v javnem sistemu, a Škrlj opozarja, da temu ni tako.

Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč določa, da se presežek prihodkov nad odhodki tako v javnih zavodih kot pri koncesionarjih porabi za investicije v prostor, opremo, stroške in izobraževanje. A so odločevalci po njenih besedah spregledali, da izvajalcem v javni mreži, zobozdravnikom, družinskim zdravnikom, patronažnim sestram, ki imajo status s. p. ali so zasebni zdravstveni delavci, ravno ta dobiček predstavlja osnovni dohodek, torej plačo.

"Ko poravnajo vse račune, morajo razliko investirati nazaj v dejavnost, kar v realnosti pomeni, da nimajo ničesar zase, po domače, ostali so brez osnovne plače," je opozorila Škrlj. Ker je zakon tako napisan, bo izvajanje javnih zdravstvenih storitev po njenih besedah postalo nevzdržno, s tem se spodbujajo samoplačniške storitve in vračanje koncesij.

Razmere se po njenih besedah slabšajo, poleg birokratizacije in podcenjevanja storitev jim je zakon o zdravstveni dejavnosti vzel tudi plače, s čimer se zobozdravnike izriva iz javnega sistema.

Na ministrstvu zavračajo trditve o osnovnem dohodku

Na ministrstvu za zdravje medtem zavračajo trditve zobozdravnikov, da so z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti koncesionarji ostali brez osnovnega osebnega dohodka.

Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar je v izjavi za medije spomnila, da zakon o zdravstveni dejavnosti omejuje izplačevanje dobička, ki nastane z opravljanjem dejavnosti, ki je javna služba, torej s koncesioniranim delom dejavnosti. Zasebni zdravstveni delavci in samostojni podjetniki so po njenih besedah v resnici fizične osebe z dejavnostjo, kar pomeni, da si ne izplačujejo plače, ker niso zaposleni sami pri sebi, ampak hkrati tudi nimajo dobička.

To po njenih besedah pomeni, da zakon o zdravstveni dejavnosti ne spreminja ničesar, za fizične osebe z dejavnostjo ostaja vse enako kot do sedaj. Razlika med plačilom, ki ga prejmejo, in med stroški, ki jih imajo, torej ostane njim osebno, je pojasnila Humar in dodala, da so kakršnekoli drugačne interpretacije napačne. "Tisto, kar jim ostane, ni plača, ampak tudi ni dobiček," je dodala.

Zobozdravniki napovedujejo tudi množično vračanje koncesij. Po podatkih ministrstva je bilo od leta 2023 do 1. junija letos vrnjenih devet koncesij. Glede na to, da je izvajalcev zobozdravstvene dejavnosti, ki imajo koncesije, okrog 600, je to po besedah Humar zelo nizka številka. Poleg tega pa so v zadnjem tednu prejeli šest napovedi vračanja koncesij.

Glede očitkov zobozdravnikov o prenizkih cenah Humar pravi, da je "cena za kupca zmeraj previsoka, za prodajalca pa prenizka". Tako na ministrstvu za zdravje kot Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so po njenih besedah zavezani k temu, da javni denar porabijo čim bolj racionalno, kar pomeni, da so pokriti vsi stroški, ob tem pa ne nastajajo dobički. "ZZZS je veljavne cene izračunal na podlagi podatkov, ki jih je dobil od izvajalcev zdravstvene dejavnosti, tako javnih izvajalcev kot tudi koncesionarjev," je še poudarila.

Ob tem je še spomnila, da novela zakona o zdravstveni dejavnosti zavezuje koncesionarje in javne zdravstvene zavode, da ZZZS posredujejo realne stroške za namen izračuna cen.

"ZZZS ima absoluten monopol nad koncesionarji in nad vsemi zaposlenimi v zdravstvu"

Ena izmed zobozdravnic, ki je vrnila koncesijo, Mojca Poličar je medtem na novinarski konferenci predstavila še druge razloge za takšno odločitev. Med drugim je opozorila na po njenih besedah mačehovski odnos ZZZS. Ta jim nalaga zahteve, s katerimi jih velikokrat sili k sprejemanju kompromisov, ki zelo otežujejo in včasih celo onemogočajo kakovostno in strokovno delo.

ZZZS tako omejuje obseg storitev v posameznem letu, kar povzroča nezadovoljstvo bolnikov, glavni problem pa je po besedah Poličar to, da ima ZZZS absoluten monopol nad koncesionarji in nad vsemi zaposlenimi v zdravstvu. Kaplja čez rob pa so po njenih besedah poostreni nadzori, ki jih je ZZZS začel izvajati. Opozorila je tudi, da cene, ki jih določa zdravstvena blagajna, niso vzdržne, na ta način pa se bo oskrba bolnikov samo še slabšala.

Specialistka parodontologije iz Zdravstvenega doma Maribor Romana Manca Kristan pa je opozorila na izzive, s katerimi se soočajo v javnih zavodih. Največja težava je trenutno v pridobivanju kadra. Mladi zobozdravniki imajo namreč zelo nizke plače, prav tako trenutni sistem ne omogoča, da se nagradi tiste, ki delajo bolje. Druga težava so po njenih besedah normativi, ki so se v zobozdravstvu postopoma povečevali in so izredno težko dosegljivi.

Opozorila je tudi na vse več birokracije in številna pravila, ki jih obremenjujejo pri njihovem delu, prav tako se vedno bolj bojijo inšpekcijskih nadzorov. "Pa ne zaradi tega, ker delamo karkoli narobe, ampak zaradi tega, ker ni jasnih navodil in so izrečene kazni tudi tistim, ki sploh ne kršijo pravil zaradi tega, ker bi to delali namenoma, ampak ker je taka zmešnjava pravil, da jim več nihče ne sledi in se več ne znajdemo med njimi," je dejala.