Menu Item
Ob prazniku Marijinega vnebovzetja danes narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezjah obiskujejo številni romarji. Zaradi epidemioloških razmer so se v manjšem številu udeležili osrednje maše, prihajajo pa preko celega dne. Na osrednji maši jih je nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki jih je pozval tudi k cepljenju. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v luči epidemije poudaril, da se bomo morali naučiti, kaj pomeni znati stopiti skupaj. Koprski nadškof Jurij Bizjak pa je izpostavil veličino ponižnosti.
Največji Marijin praznik že drugo leto zapored poteka ob opozorilih zaradi epidemioloških razmer. V luči teh razmer se je osrednje maše na Brezjah tokrat udeležilo manj ljudi kot prejšnja leta. Po oceni vodje Romarskega urada Brezje Andreje Eržen Firšt se je zbralo več sto ljudi. Kot je pojasnila, so ljudje resno vzeli opozorila in rajši ne prihajajo v večjo množico. Gredo na druge maše, ki potekajo tekom današnjega dne, ali pa so se k Mariji Pomagaj odpravili že prej.
Na voljo tudi cepljenje
Povečan obisk, zlasti mladih družin opažajo že od julija. Kot je povedal rektor bazilike Marije Pomagaj Robert Bahčič, je bazilika odprta od jutra do večera. “Ljudem smo vedno na razpolago. Zadnje čase opažamo veliko spovedi, saj so ljudje leto in pol težje prišli k temu zakramentu,” je pojasnil. Sicer pa ljudje večinoma prosijo za zdravje, razumevanje v družini in srečen zakon. Zelo redko se navezujejo na epidemijo, pogosto pa pridejo prositi za tolažbo notranjih stisk, je povedal.
Danes na Brezjah od 8. do 14. ure poteka tudi cepljenje proti covidu-19, za katerega skrbi mobilna cepilna enota Kočevje, ki ga je angažiral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Do 12. ure so cepili nekaj več kot 20 ljudi. K cepljenju pa je po osrednji maši povabil in spodbudil tudi Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Kot je poudaril, je pomembno, da poskrbimo ne le za našo dušo, temveč tudi za zdravje naših teles in hkrati tudi za zdravje naših bližnjih.
Zore za odprtost in medsebojno spoštovanje
Zore je pri maši, ki jo je vodil na Brezjah, med drugim poudaril, da je današnji praznik smiseln in izpolnjen samo v veri v večno življenje. “Brez te vere bi bil ta praznik prazen. Bil bi privid, iluzija. Prazen obet, goljufiva obljuba, ki se nazadnje razblini v razočaranje,” je povedal.
Vendar pa Bog ni goljufiv, je poudaril Zore. Naše življenje po njegovih besedah namreč ni zamejeno s spočetjem in smrtjo, ampak “je obdarovano s čudovito prihodnostjo, ki jo Bog podarja vsem, ki ga ljubijo”. Obenem je ljubljanski nadškof opozoril, da Cerkvi v današnjem času “ni prizaneseno z nasprotovanjem in s poskusi, da bi ji iztrgali vse, čemur po svojem delovanju daje življenje na tem svetu”. Zato se je zavzel za odprtost, sprejemanje in medsebojno spoštovanje.
Kot je poudaril, je vsak posameznik in vsaka skupina in vsaka skupnost ob srečanju z drugačnostjo postavljena pred izbiro: ali bo drugačnost videla kot grožnjo zase in jo skušala uničiti, ali pa bo drugačnost videla kot “povabilo k dialogu in kot priložnost za dopolnjevanje, iz katerega lahko nastane nekaj dobrega, nekaj boljšega, kar omogoči srečanje”.
Življenje nas vedno znova postavlja pred izbiro, ali izbrati pot, ki vodi v srečanje, pot k drugim, ali pa pot, kjer v ospredje postavljam sebe in svoje interese, kar pa rojeva tekmovalnost, izključevanje in oddaljevanje med nami, pa je v pridigi na Ptujski gori dejal mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Cvikl: Prisluhniti je treba strokovnjakom
Kot je spomnil, papež Frančišek zelo poudarja vlogo kulture srečevanja in prizadevanja za skupno dobro. “Kultura srečevanja lahko prispeva h graditvi sveta, ki bo bolj pravičen in spravljen sam v sebi, kjer bo vsak sprejet in spoštovan,” je dejal nadškof.
Dotaknil se je tudi aktualnih razmer v luči epidemije covida-19 in poudaril, da se bomo “morali naučiti, kaj pomeni znati stopiti skupaj”. Prisluhniti je treba strokovnjakom in “ne tistim, ki sejejo nezaupanje in ob vsem iščejo le politične točke”. Priznal je, da je tudi sam imel na začetku pomisleke glede cepljenja. “A na koncu človek ugotovi, da je varovanje javnega zdravja najodličnejši način izkazovanja ljubezni do bližnjega,” je povedal Cvikl.
Kot je pojasnil, smo vsak dan postavljeni pred izbiro, potrebno je odločanje in izbiranje. “Osnova za prave odločitve je notranja svoboda, kar pomeni notranjo nenavezanost in ne ujetost v naprej oblikovana mnenja,” je še dejal. Koprski škof Jurij Bizjak pa je na praznik Marijinega vnebovzetja v pridigi na Sveti gori izpostavil veličino ponižnosti.
“Naj bo današnji dan prežet z mirom”
“Slavimo vnebovzetje Device Marije in se veselimo njenega poveličanja, zahvaljujemo se Devici Mariji Vnebovzeti za številne milosti, ki jih prejemamo po njeni materinski priprošnji. Posnemamo zgled njenega življenja in se zaupno zatekamo pod njeno trajno varstvo, občudujemo njene presežne kreposti in hrepenimo po uresničenju njenih božanskih vrlin ter po pridobivanju njenega duhovnega bogastva, v katerem je na prvem mestu seveda njena predanost in njena ponižnost,” je svojo pridigo na Sveti Gori začel koprski škof.
Brez ponižnosti namreč po njegovih besedah ni mogoče ugajati Gospodu. Ponižni priznava, “da je vse, kar ima, prejel od Gospoda, in se ne ponaša, kakor da bi ne bil prejel”, je dejal škof in posvaril pred napuhom, ki je začetek greha. Kot je dejal, je potrebna vaja. Priložnosti ne manjka nikomur, vsak dan se ponujajo. Po njegovih besedah je potreben pogum, ki ga oznanja apostol Pavel in se ujema z vsebino današnjega slavja. “O Gospod, razsvetli nam razum, da bomo spoznali lepoto in veličino ponižnosti. Ponižnosti, ki je vredna kraljevskega dostojanstva,” je svojo pridigo sklenil škof Bizjak.
V vladi pa so današnji praznik zaznamovali z voščilom, “naj bo današnji dan prežet z mirom”. “To je eden izmed največjih krščanskih praznikov, ki so ga slavili že v apostolskih časih. Gre za praznik upanja in vere v polnost življenja, so navedli na Twitterju.
Na današnji dan obhajamo Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren. To je eden izmed največjih krščanskih praznikov, ki so ga slavili že v apostolskih časih. Gre za praznik upanja in vere v polnost življenja. Naj bo današnji dan prežet z mirom. pic.twitter.com/w88ldznSaE
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 15, 2021
Katoliška Cerkev danes obhaja praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. To je največji Marijin praznik, ki ga slovesno obeležijo po vseh cerkvah, številni verniki pa so danes romali v Marijina svetišča. Slovensko Marijino narodno svetišče je Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, kjer so v prvem letu samostojnosti države, leta 1992, slovenski narod posvetili Mariji. Letošnji veliki šmaren je na nedeljo, sicer pa je v Sloveniji 15. avgust od leta 1992 tudi dela prost dan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje