Menu Item
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore se je v pridigi med mašo za domovino zahvalil vsem, ki so bili pred tremi desetletji "dovolj zvesti sebi in svojemu prepričanju", ki so zaznali ustvarjeno priložnost in izpeljali osamosvojitev. Del zaslug ima po njegovi oceni tudi Cerkev, za katero si želi, da bi država z njo nadaljevala dialog.
V pridigi pri maši v ljubljanski stolnici, ki jo je sicer ob somaševanju slovenskih škofov in duhovnikov vodil predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje, je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore poudaril potrebo, po vedno vnovičnem zahvaljevanju ljudem, “ki so bili dovolj zvesti sebi in svojemu prepričanju, da so zaznali priložnost, ki se je ustvarila v prostoru in času, obenem pa so imeli jasno vizijo in dovolj veliko srce, ki jih je vodilo pri uresničevanju poslanstva, ki jim ga je zaupalo ljudstvo na plebiscitu”. Kljub temu, da so nosili glavo v torbi, da so se srečevali z nasprotniki osamosvojitve in da je bila Slovenija vojaško napadena, ti ljudje po Zoretovih besedah “niso nehali sanjati, niso klonili in niso zbežali, za kar jim je Slovenija hvaležna”. Posebej se je zahvalil osamosvojitveni vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta.
Poleg osamosvojitvenih dejanj je bilo po nadškofovi oceni zelo pomembno tudi, da je bila Slovenija mednarodno priznana, za kar zasluge pripisuje tudi tedanjemu papežu Janezu Pavlu II. “Osebno se je zanimal za dogajanje v Sloveniji in osebno se je zavzel za priznanje slovenske samostojnosti. Tako je eno izmed najpomembnejših priznanj prišlo 13. januarja leta 1992, ko nas je kot državo priznal Sveti sedež, kar je močno vplivalo na vsa nadaljnja priznanja in na vključevanje mlade države Slovenije v mednarodno skupnost,” je dejal.
Spomnil je, da je enega od korakov k tradicionalno dobrim odnosom med Svetim sedežem in Slovenijo pomenil sporazum o ureditvi pravnih vprašanj med Cerkvijo in državo, a ob tem tudi obžaloval, da do zdaj ni bilo videti “neke konkretne pripravljenosti za obravnavo vseh ostalih odprtih vprašanj, ki niso bila predmet sporazuma”: “Nikoli ni bil primeren čas, ali pa razmere niso bile ugodne. Upajmo, da bo vlada, ki je prevzela vodenje države Slovenije, našla pripravljenost za obravnavanje odprtih vprašanj.”
Novi vladi sicer nadškof želi modrosti pri vodenju države “ter še posebej pri varovanju človeškega življenja, zakonskega in družinskega življenja, družbene solidarnosti z ubogimi, bolniki in ostarelimi ter pri zagotavljanju verske svobode”. Na koncu je razkril še želje, ki jih ima za nadaljnji razvoj države. Med drugim si želi, da bi Slovenija postala država, “v kateri bo temeljna vrednota prava pravičnost in enakost vseh pred zakonom, v kateri posamezniki, ne glede na položaj, ne bodo jemali v roke pravice in svojevoljno odločali”.
Želi si, da bi “postala država, ki bo otrokom zagotavljala rast in razvoj v varni skrbi matere in očeta, kar je njihova najbolj osnovna pravica, ki jim je nobena ideologija in nobena država ne sme vzeti”. Njegove sanje so tudi, da bi Slovenija postala država, kjer ne bo spiskov nezaželenih, ampak bodo za vse odprte možnosti za ustvarjanje in osebno rast”. Maše za domovino, s katero je Cerkev obeležila prihajajočo 31. obletnico razglasitve samostojnosti, sta se med drugim udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, varuh človekovih pravic Peter Svetina, generalni državni tožilec Drago Šketa, zdajšnji in nekdanji ministri in poslanci ter drugi predstavniki političnega in družbenega življenja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje