Župan Janković o kolapsih v centru Ljubljane: "Krivi so neodgovorni vozniki"

Prestolnica se dnevno duši v prometu, še posebej hudo pa je – kot se je znova izkazalo v minulih dneh – ob konicah in slabem vremenu. Kaj so razlogi in kaj rešitve, smo vprašali ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je dejal, da je pretekli petek sredi prometnega kolapsa kar sam stopil v križišče in usmerjal promet. "Situacijo sem uredil, vsaj kar zadeva naše voznike mestnih avtobusov," je opisal dogajanje, ob tem pa za gnečo okrivil "neodgovorne voznike".

Za prebivalce Ljubljane in tiste, ki se v prestolnico vozijo na delo, so jekleni živci v jutranjih in popoldanskih konicah nujni. Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića je namreč v Ljubljani 200.000 vozil, še 127.000 dodatnih se jih vsak dan pripelje z drugih koncev države. Še posebej grozno stanje pa je – kot se je znova izkazalo v minulih dneh – ob slabem vremenu in popoldanskih konicah.

Središče Ljubljane je včeraj okoli 16. ure obstalo, enako je bilo tudi v ponedeljek (in to kljub lepemu vremenu) in pa minuli petek, ko sta h gneči poleg slabega vremena pripomogla še Karierni sejem v Cankarjevem domu in prometna nesreča na križišču Celovške in Tivolske ceste.

“Mi na Križankah čakamo že 15 minut proti centru in se ne premikamo,” je na družbenem omrežju X zapisala ena od uporabnic, ki je obstala v gneči. “Že vsaj 45 minut od Name do Bavarca na liniji 6. Še nismo tam. Klicali smo že policijo in mestno redarstvo,” je pripomnila druga uporabnica.

Vsem trem dnevom je bilo enako eno: obstala so osebna vozila, mestni avtobusi so bili postavljeni v nepregledno vrsto pločevine, pešcem in kolesarjem pa ni ostalo drugega, kot da vijugajo med njimi.

Župana Zorana Jankovića smo na torkovi redni novinarski konferenci vprašali, kaj je razlog za totalni kolaps v strogem središču prestolnice in kako bo tovrstne prizore preprečil.

“Kje je bil kolaps? V petek smo kolaps gledali pred hotelom InterContinental in za Trgom Osvobodilne fronte. Vam bom jaz povedal, ker sem čakal v koloni v avtu, v katerem smo se sicer peljali štirje. Izstopil sem, šel v križišče in situacijo uredil, vsaj kar zadeva naše voznike mestnih avtobusov,” je opisal dogajanje.

Trg Osvobodilne fronte zavije na Slovensko cesto, po njegovih besedah pa je v petek z nasprotne strani križišče že blokiral drug avtobus. “In so stali. Pa se je prižgala ena zelena luč, pa druga, pa tretja. Vsi so stali, ker niso mogli nikamor. Kdo je kriv? Neodgovorni vozniki, ki pospešijo, zapeljejo skozi rumeno ali pa že rdečo luč, ostanejo v križišču in tako zablokirajo vse,” je bil oster.

“To je eno od križišč, v katerem bo ves čas gneča, zato mora biti ob prometnih konicah tam absolutno prisotna policija, mestni redarji te pristojnosti nimajo. V petek sem nalogo policije opravil sam, pa je šlo,” je dodal.

“Dunajska cesta bo po novem letu grozna”

Janković priznava, da na pretočnost prometa vsekakor vplivajo tudi dela na cesti.

Danes se denimo začne prenova Linhartove ceste, ki je eden od temeljnih gradnikov prometne ureditve območja Potniškega centra Ljubljana. Prvi gradbeni stroji bodo zabrneli na odseku med križiščema z Dunajsko cesto in Železno cesto proti Savskemu naselju in Žalam.

Prva faza prenove se bo ustavila tik za križiščem s Topniško ulico, prihodnje leto bo sledil še del do krožišča Žale. “Obnovo bomo izvajali od semaforja do semaforja,” je dejal.

Ko bosta prenovljeni obe smerni vozišči na odseku med Dunajsko cesto in Vojkovo ulico oziroma Železno cesto, bo sledil še trenutno najbolj kritičen del te mestne prometnice do križišča z Vojkovo ulico. “Dunajska cesta bo po novem letu grozna, ker bo zaprta vsaj polovica in se bodo vozniki morali preusmeriti,” je dodal.

Janković je znova poudaril, da je že pred pol leta napovedal, da bo promet v Ljubljani pa tudi drugod po državi obstal. Toliko avtomobilov naše ceste enostavno ne prenesejo, tudi obvoznica ne, pravi. In če ljudje obstanejo na ljubljanskem ringu, raje uberejo različne poti skozi mesto.

Natančen seznam zapor po Ljubljani si lahko ogledate tukaj.

“Ampak v obzir vzemimo, da gradbena dela potekajo na številnih cestah znotraj Ljubljane. Na primer: tisti, ki prihajajo z Iga, pridejo do Peruzzijeve in gredo na Dolenjsko ali pa Jurčkovo, ker je Ižanska cesta zaradi del zaprta. Logično je, da se ljudje preusmerijo na najbližjo cesto, na kateri je potem več prometa kot sicer. Ko bodo dela na Ižanski cesti končana, se bo promet tam znova umiril,” je zagotovil.

“Strinjam se, da je bila situacija kar malo kaotična”

Številni se v Ljubljani za uporabo mestnega avtobusa odločijo, ker vedo, kako mukotrpna in dolgotrajna je lahko vožnja z avtom skozi prestolnico v jutranji in popoldanski konici. A v preteklih dneh so bili potniki na istem kot vozniki osebnih vozil. “Strinjam se, da je bila situacija kar malo kaotična,” je priznal dr. Rok Vihar, namestnik direktorja LPP, in dodal, da je ob takih prizorih ljudi res težko spodbujati k uporabi javnega potniškega prometa.

Upe polaga v Potniški center Ljubljana (PCL), v okviru katerega bodo številne ceste, ki jih bodo razširili – Linhartova, Masarykova, Šmartinska in Železna – dobile rumene pasove, ki so rezervirani zgolj za javni potniški promet.

“To je ukrep, ki izboljšuje pogoje v javnem potniškem prometu in bo ljudi prepričal, da se bodo pogosteje vozili z mestnimi avtobusi. Za primer vzemimo Celovško cesto, na kateri promet pogosto stoji, ampak zaradi rumenega pasu lahko avtobusi avtomobile nemoteno prehitevajo,” je pojasnil Vihar.

Po njegovem mnenju je pri tem ključno tudi, da se večina prometa spravi iz mestnega središča, na kar bo gotovo vplivala tudi nova prometna ureditev, ki jo je v okviru PCL predlagal raziskovalec na Prometnotehničnem inštitutu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Simon Detellbach. “Predlagali smo enosmerno ureditev Vilharjeve ceste na odseku mimo avtobusne postaje, kar pa bi imelo za posledico bistveno zmanjšanje tranzita osebnih vozil,” je pojasnil ob predstavitvi projekta.

Na vprašanje, ali bodo tovrstne rešitve “črne točke”, kjer se zgodi prometni kolaps, zgolj prestavile na druge lokacije, je Rok Vihar odgovoril, da o tem dvomi. “Res pa je, da težko vplivamo na navade voznikov,” je pripomnil. Prav vozniki se še vedno, je poudaril Zoran Janković, v večini primerov v avtih vozijo sami, ko pa bi si lahko avto lahko delili in tako pozitivno vplivali na prometne zamaške.