Župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber je pravnomočno obsojen na 14 mesecev zapora.
Po informacijah Vestnika je mariborsko višje sodišče potrdilo kazen, ki jo je v primeru župana Franca Šlihthuberja in direktorja podjetja Pindža Štefana Kuharja decembra lani izreklo prvostopenjsko sodišče v Murski Soboti.
Župan je spoznan za krivega kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, s tem ko je prednostno po svojem izboru poplačeval upnike podjetja Pindža.
Sodba je s potrditvijo kazni postala pravnomočna, kar pomeni, da bo moral petrovski župan za 14 mesecev v zapor, Kuhar pa mora v dveh letih opraviti delo v korist družbe.
Šlihthuber je med letoma 2010 in 2017 nezakonito poplačeval obveznosti občinskega podjetja Pindža. Podjetje je imelo sicer od leta 2010 blokiran transakcijski račun, dolgove pa je poravnavalo prek asignacijskih pogodb, pri čemer je občina neposredno poplačevala izbrane upnike.
Po izračunih tožilstva so zaradi tega ostali nepoplačani upniki utrpeli za milijon evrov škode.
Pravnomočnost pa bo prinesla dodatne posledice za občino. Zakon o lokalni samoupravi namreč določa, da županu preneha mandat, če je pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, kar bi lahko pomenilo, da se v občini obetajo predčasne volitve.
Sodnica prvostopenjskega sodišča je decembra lani v izreku sodbe poudarila, da se v podjetju brez Šlihthuberja ni zgodilo nič. Šlihthuber je bil do leta 2006 tudi direktor Pindže, vendar je kljub poznavanju slabega finančnega stanja podjetja nadaljeval nezakonite postopke.
Šlihthuber je na sodišču krivdo zanikal. Branil se je, da ni imel vpogleda v finančno stanje podjetja, temveč je le sledil poročilom nadzornega sveta. Ob tem je poudaril, da je želel rešiti težave podjetja, ki je bilo v lasti občine.
Po poročanju Vestnika sta pritožbo zoper izrečeno kazen prvostopenjskega sodišča vložili obe stranki, torej tožilstvo in oba obtoženca, ter tudi oškodovanec glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku.
Na Višjem sodišču v Mariboru so danes za STA pojasnili, da je bila v tej kazenski zadevi opravljena javna seja 12. junija. "V zadevi je pritožbeno sodišče odločilo ter sodno odločbo skupaj s kazenskim spisom 20. junija vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo odločbo sodišča druge stopnje vročilo strankam postopka. Po vročitvi strankam se o odločitvi v zadevi lahko obvesti javnost," so navedli.
To praviloma stori prvostopenjsko sodišče, vendar pa so tam za STA navedli, da "do sedaj še vedno ni izkazana vročitev predmetne sodne odločbe vsem strankam postopka", zato o vsebini odločitve javnosti še ne morejo obvestiti.
Župan za STA za zdaj ni bil dosegljiv za komentar, prav tako zadeve niso želeli komentirati na občini.
Šlihthuber sicer ni prvi pravnomočno obsojeni župan med mandatom, a je šlo v preteklosti za pogojne kazni. Tak primer je bil denimo pravnomočna sodba za tedanjega trebanjskega župana Alojza Kastelica zaradi zlorabe županskega položaja v letu 2012, dobil je sedem mesecev pogojne zaporne kazni. Leta 2013 pa je Višje sodišče v Kopru potrdilo pogojno kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let za tedanjega koprskega župana Borisa Popoviča zaradi razžalitve. Zaradi ravnanj med županskim mandatom je bilo med ovadenimi in obsojenimi še več županov, a so se sodni postopki pravnomočno večinoma končali že po izteku njihovega mandata.
POSEBNI VIDEO: Kje je Slovenija v novem svetovnem kaosu
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje