Menu Item
Združenja občin so z ministrstvom za finance začela pogovore o višini povprečnine za leti 2024 in 2025. Kot so po torkovem srečanju pojasnili predstavniki občin, sta na prvem srečanju obe strani predvsem predstavili argumente za svoje predloge, združenja pa tudi predlog za spremembo sedanjega načina določanja povprečnine.
“Stanja, ko je v letu 2023 država s povprečnino pokrila zgolj 85 odstotkov realiziranih stroškov delovanja občin iz naslova zakonskih nalog, si ne moremo privoščiti več,” je za STA pojasnil predsednik Skupnosti občin Slovenije, novomeški župan Gregor Macedoni.
Na razkorak med dejanskimi stroški občin in dodeljeno povprečnino je opozoril tudi predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke Robert Smrdelj. Izpostavil je, da je bil ta razkorak v letu 2023 največji v zadnjih desetih letih, in sicer skoraj 15-odstoten. V tem letu so bili po njegovih navedbah stroški občin za obvezne naloge 804 evre na prebivalca, iz povprečnine pa so dobili 700 evrov na prebivalca.
Postopek za določitev višine povprečnine sicer zaznamuje vsako jesen. Po pojasnilih ministrstva poleg izračunanih povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog upoštevajo tudi okvir za pripravo državnih proračunov.
V združenjih občin bi si v prihodnje želeli drugačnega načina določanja sredstev občinam. Kot je namreč pojasnil Smrdelj, predlagajo, da se v zakon o financiranju občin vnese koncept, po katerem bi prišli do konkretnega izračuna sredstev, ki občinam pripadajo za obvezne naloge.
Sedanji sistem določanja povprečnin neustrezen
Po besedah Macedonija se je sedanji sistem določanja povprečnine, ki temelji na preteklih stroških občin, – predvsem v obdobju inflacije – izkazal za neustreznega. “Zato smo občine predlagale spremembo zakona o financiranju občin, ki bi spremenil sistem zagotavljanja osnovnega financiranja občin z vezavo na 54 odstotkov pobrane dohodnine v predpreteklem letu,” je pojasnil.
Opozoril je, da imajo sedaj številne občine resne težave pri izvajanju osnovnih nalog ter čedalje manjšo sposobnost izvajanja investicij. Kljub razpoložljivim sofinancerskim sredstvom namreč ne zmorejo več zagotavljati lastnih deležev. “Financiranje lokalne samouprave je krovna državna politična odločitev, ki izkazuje kakšne storitve zagotavlja država svojim državljanom v njihovih bivalnih okoljih,” je poudaril Macedoni.
Pogovore o višini povprečnine naj bi združenja in ministrstvo nadaljevali prihodnji torek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje