Menu ItemPotem ko je včeraj v romskem naselju Šmihel pri Novem mestu odjeknilo streljanje, v katerem je bil poškodovan otrok, so se oglasili župani občin jugovzhodne Slovenije, v katerih so romska naselja. Poudarili so, da mora država nujno spremeniti zakonodajo in zavarovati občane, pa tudi policiste. Pozvali so tudi k nadzoru porabe denarja socialnih transferjev, ki jih prejemajo Romi.
Potem ko je včeraj v romskem naselju Šmihel pri Novem mestu odjeknilo streljanje, v katerem je bil poškodovan otrok, so pred kamere stopili župan Novega mesta Gregor Macedoni, župan Črnomlja Andrej Kavšek, podžupan Kočevja Gregor Košir in župan Brežic Ivan Molan.
Otrok je bil naključna žrtev streljanja, so povedali policisti. Pridržali so 51-letnega osumljenca, starega znanca policije. Poleg policistov in reševalcev so na kraj odhiteli tudi gasilci, saj so kmalu po streljanju prejeli še informacijo o goreči hiši. Po podatkih policije je šlo za maščevalni odziv ostalih prebivalcev naselja na streljanje.
“Predvsem obžalujemo, da se je zgodil strelski obračun med dvema romskima družinama. Najbolj tragično je, da je bila žrtev mladoletna deklica,” je povedal Macedoni. Po njegovih besedah je deklica huje poškodovana.
“Romi so sami sebi največja grožnja. Najbolj odgovorna za to dogajanje je država s svojim neukrepanjem,” je poudaril novomeški župan. “Pri tem floskule o tem, da gre za nestrpnost med večinskim prebivalstvom in Romi, ne delujejo več. Tudi floskule, da so v Prekmurju znali urediti zadeve, ne delujejo več,” je povedal Macedoni in dodal, da je “retorično vprašanje”, ali je šlo za nelegalno orožje in ali ima obdolženec še kakšen drugi vir prihodkov kot socialne transferje. Pozval je k spremembi načina obravnave nelegalnega orožja.
Po besedah županov nujne zaostritve
Macedoni je zavrnil prepričanje pravosodne ministrice Andreje Katič, da ni treba zaostrovati kazenske zakonodaje, in to je označil za “neresno in nepoznavalsko”.
Po besedah kočevskega podžupana Gregorja Koširja bodo občine opravile svoje delo – še bolj pritiskale na to, da bodo otroci obiskovali šole in prek socialnih podjetij ponudile delo tudi Romom. A svoje delo mora opraviti država, je poudaril. Po njegovem mnenju je bilo po izredni seji parlamenta prejšnji teden “sprejetih nekaj brezzobih ukrepov, teren pa je hitro pokazal, kako stvari stojijo v realnosti, ne v Ljubljani”.
“Nujno je treba obravnavati bagatelne kraje. Še vedno hodijo posamezniki iz trgovin, ne da bi plačali. Nujno je treba opraviti razpravo, ali je socialna pomoč res nedotakljiva, tudi za prekrškarje, tudi za kriminalce, tudi za tiste, ki ne spoštujejo osnovnih pravil družbe,” je dejal Košir in pozval k spremembam policijske prakse, saj da administrativni postopki trajajo predolgo, policija pa prekrškov ne obravnava po uradni dolžnosti, ampak “hodijo okrog in iščejo občane, ki bodo prekrške prijavljali”.
“Pester” vikend v Črnomlju
Župan Črnomlja Andrej Kavšek je povedal, da je bil minuli vikend “zelo pester” tudi v njihovi občini. “Gorela je hiša v romskem naselju, policisti so intervenirali velikokrat, en lokal je bil uničen s strani … uradno, neuradno, ne bi govoril,” je opisal in dodal, da se mu policisti smilijo, saj nimajo pravih pooblastil, so brezzobi tigri in se iz njih delajo norca. “Dejstvo je, da gori.”
Poudaril je, da nerad govori o romski problematiki, ampak o socialni problematiki. “Če moj sin dela neumnosti, morajo zapreti njega in mene, če je mladoleten.” Zakonodajne spremembe so po njegovih besedah nujne, “saj bo sčasoma tudi druga populacija ugotovila, da se to izplača” ter da bo zakon veljal za vse, “tudi za mene belega”.
Problem socialnih transferjev
“Pri reševanju romske problematike je dejansko problem denar, denar nenamenskih socialnih transferjev,” je povedal župan Brežic Ivan Molan. “Dokler država ne bo kontrolirala, zakaj se se porablja, tako dolgo bo problem.”
Po njegovih besedah denar socialnih transferjev “večinoma zagotovo ne gre za to, da bodo otroci hodili v vrtce, šole, da bodo oblečeni in obuti”.
Poudaril je, da problema ne bo mogla rešiti policija sama, in k delu pozval državne institucije, predvsem ministrstvi za šolstvo in socialo ter tožilstvo. “Kriminala je vsak dan več, ljudje se več ne počutimo varni,” je dejal Molan.
Opozoril je še na problem, zakaj domnevno nekateri Romi nočejo delati. Po Molanovih besedah imajo tudi po 20.000 evrov neplačanih kazni, in če bi šli v službo, bi ta denar od njih izterjali. “Zagotovo ne bo šlo brez zakonskih sprememb, je pa treba izvajati tudi to, kar je že zapisano, predvsem glede socialnih pomoči.”
Dodal je, da z neukrepanjem delamo največjo krivico in škodo romski skupnosti, saj vsi Romi niso krivi, “zdaj pa se občani bojijo vseh, tudi tistih, ki pridejo z dobrimi nameni”.
Izjave županov si oglejte v videu na vrhu članka.
“Ko romsko tematiko skrčimo na vprašanje varnosti in policije, ne vidimo pa je kot širšega družbenega izziva, ki ima korenine v socialni izključenosti in ogroženosti, v odnosih med romsko in neromsko skupnostjo in tako naprej, je to problem. Varnost je del te tematike, zagotovo pa to ni vse,” je za Poglobljeno poudarila dr. Andreja Zevnik, profesorica za področje mednarodne politike z univerze v Manchestru, ki romsko tematiko raziskuje tako v okviru Slovenije kot tudi EU. Položaj romske skupnosti v Sloveniji in v Evropi je po njenih besedah primerljiv s položajem afroameriške skupnosti v začetku prejšnjega stoletja. Temnopolti v ZDA so bili prav tako revni, getoizirani in v prvi vrsti “problem policije”. Več preberite v članku Poglobljeno Roma vidimo kot čudaka, kot problem, ki ga je treba rešiti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje