Menu Item
V ZZZS ne podpirajo zahteve za razpis referenduma o spremembi zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi njegovo uveljavitev zamaknila za leto dni. Med drugim opozarjajo, da zavarovane osebe zaradi pravne negotovosti in pomanjkljivosti trenutno veljavnega zakona ne bodo mogle pridobiti novih pravic do dolgotrajne oskrbe.
“Osebe, ki so danes upravičene do pravic iz socialnega varstva, se bodo znašle med dvema sistemoma med starim, v katerem njihove pravice niso več jasne, in med novim, v katerega nekatere ne morejo vstopiti. Zato je nujno potrebno, da se uveljavi zamik uveljavitve nepopolnega zakona in njegova celovita vsebinska sprememba,” je po današnji seji upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanju Slovenije (ZZZS) dejala njegova predsednica Irena Ilešič Čujovič.
Podobno je na novinarski konferenci izpostavila tudi generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Po njenih besedah je trenutno veljavni zakon tako pomanjkljiv in notranje neskladen, da ne more zavarovanim osebam zagotoviti novih pravic do dolgotrajne oskrbe z začetkom prihajajočega leta. Nujen je torej zamik in takojšnji pristop k vsebinski novelaciji ali priprave novega zakona, ki bo omogočil, da bodo upravičenci z letom 2024 “resnično in dejansko prejeli pravice do dolgotrajne oskrbe”.
Ker pa trenutno veljavni zakon o dolgotrajni oskrbi velja, se na na ZZZS še vedno pripravljamo na uvedbo dolgotrajne oskrbe s 1. januarjem prihodnje leto, je še dodala generalna direktorica ZZZS.
Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše in DZ sprejel decembra lani. Osnovni zakon to področje sistemsko ureja, tako oblike institucionalnega varstva kot na domu. Določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih, določa tudi oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.
Zakonske določbe so tako predvidele postopno uveljavljanje rešitev in po mnenju pobudnikov referenduma je bilo prehodno obdobje dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023. V SDS zato opozarjajo, da je zamik uveljavitve zakonskih rešitev škodljiv za starejše. Proti zamiku uveljavitve zakona so tudi v opozicijski NSi.
Na vladni strani pa so navedli, da je vsebina osnovnega zakona pomanjkljiva in sploh ne omogoča izvajanja v praksi, zato je preložitev izvajanja zakona nujna. DZ je tako sredi julija izglasoval zamik uveljavitve izvajanja zakona za eno leto. Po navedbah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi uveljavitev zakona, kot ga je predvidela prejšnja vlada, pomenila veliko škodo celotnemu sistemu socialnega varstva starejših.
Na neizvedljivost zakona so opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki civilne družbe in drugi, so navedli na ministrstvu. Z novelo zakona pa si, kot so pojasnili, dajejo čas, da v zakonu uredijo financiranje in status izvajalcev, vstopne točke in način ocenjevanja potreb.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!