ZZZS s prenovo financiranja akutne bolnišnične obravnave

Model financiranja akutne bolnišnične obravnave je krajše imenovan tudi model SPP, saj temelji na razvrščanju bolnikov v skupine obravnav, ki so si po zahtevnosti in porabi virov podobne, torej v skupine primerljivih primerov (SPP). Zadnjih 21 let se je pri izračunih uporabljalo uteži, ki so bile razvite v Avstraliji in prenesene v slovenski sistem leta 2004. Po novem pa bo model financiranja prvič temeljil na cenah in utežeh, izračunanih na podlagi dejanskih stroškov slovenskih bolnišnic.

Kot so na ZZZS pojasnili na današnji novinarski konferenci, so nove slovenske uteži in cene rezultat stroškovne analize, v kateri je sodelovalo 11 slovenskih bolnišnic, ki na letni ravni realizirajo tri četrtine vseh obravnav v akutni bolnišnični obravnavi. Izvedena pa je bila na podatkih za leto 2023.

Gre za pomemben korak k pravičnejšemu in preglednejšemu sistemu, ki bo zavarovancem prinesel večjo dostopnost in kakovost storitev, izvajalcem pa jasne spodbude za učinkovito delo, je ocenila predsednica upravnega odbora zavoda Irena Ilešič Čujovič. Bolnišnični posegi in operacije bodo tako po njenih besedah kmalu "plačani po realnih slovenskih cenah in ne bo več podcenjenih, pa tudi ne precenjenih obravnav".

Na podlagi spremembe bo po navedbah ZZZS dodatna sredstva prejela večina izvajalcev, za nekatere pa bo učinek negativen. Po simulacijah zavoda bo v prihodnjem letu za 20 izvajalcev učinek pozitiven, skupno v višini 58 milijonov evrov, negativen pa za sedem izvajalcev, in sicer v višini 2,9 milijona evrov.

Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo je ob tem poudaril, da njihov cilj ni bil zmanjševanje sredstev, ampak so želeli realno oceniti stroške in pravičneje porazdeliti sredstva, ki med vsemi odhodki zavoda za zdravstvene storitve predstavljajo 34 odstotkov. Na letni ravni pa se za akutno bolnišnično obravnavo porabi 1,3 milijarde evrov.

Dodal je, da so za izvajalce, ki bodo po prenovljenem modelu dobili manj sredstev, kot bi jih ob izvedbi podobnega oz. enakega programa sedaj, predvideli prehodno obdobje s kompenzacijo dela manjka. Predvideno je, da jim bo za prihodnje leto pokrito 75 odstotkov negativne razlike, v letu zatem pa 25 odstotkov. Bodo pa v obdobju dveh let prehoda izvajalce intenzivno spodbujali tudi k dodatnemu programu.

"Če izvajalec recimo izgublja po novih utežeh milijon evrov, mu bo zavod v naslednjem letu vrnil 750.000 evrov. To pa zato, da se lahko izvajalci ustrezno prilagodijo novim utežem," je dejala strokovnjakinja za modele plačevanja v zdravstvenih dejavnostih Karmen Grom Kenk.

Med doslej najbolj precenjenimi programi je navedla zamenjave kolka in kolena, kje se v povprečju cene zdravljen znižujejo za 16 oz. 12 odstotkov, perkutane posege na srcu, kjer se cene znižujejo za nekaj več kot 15 odstotkov, ter operacije bolezenske debelosti z znižanjem cen za 14 odstotkov.

Po drugi strani pa se cene povečujejo za kirurške posege na srcu, in sicer za skoraj 15 odstotkov, za zdravljenje možganske kapi, kjer je cena v povprečju višja za 25 odstotkov, za kirurška zdravljenja rakavih bolezni za 28 odstotkov ter operacije hrbtenice za 20 odstotkov. Cene bodo sicer, kot je napovedala, posodabljali vsaki dve leti.

Na ZZZS so se že obrnili izvajalci, ki bodo po prenovljenem modelu dobili manj sredstev, kot jih sedaj, je potrdila Grom Kenk. Tako so po njenih besedah s stroškovniki, ki so jih predstavili izvajalci, ki izvajajo zamenjave kolka in kolena, dopolnili analizo, cena pa se je nekoliko povišala, je pa še vedno nižja od obstoječe.

Izvajalce, ki so se nanje obrnili, so tako pozvali k dodatnim stroškovnim razlagam. Uvedbo prenovljenega modela z začetkom prihodnjega leta so po besedah Ljolja zdaj najavili ravno zato, ker dajejo še možnost pogovora. Uvajajo ga postopno ter lahko vmes še prilagodijo uteži. "Ideja je pravično plačevati, seveda pa ne preplačevati ali pa povzročati finančnih težav kateremu koli izvajalcu," je poudaril.

O utežeh bo sicer upravni odbor odločal na oktobrski seji, je napovedala Grom Kenk.