Menu Item
Na skupščini ZZZS so se seznanili z lanskim poslovanjem. Izpostavili so naraščanje bolniških, na račun katerih smo lani v Sloveniji izgubili več kot 17 milijonov delovnih dni. Število zdravstvenih obravnav se sicer povečuje.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani imel 3,94 milijarde evrov prihodkov in 4,05 milijarde evrov odhodkov. Ob koncu lanskega leta je tako beležil 109 milijonov evrov primanjkljaja, ki so ga pokrili iz lastnih virov. Uspeli so poravnati tudi vse obveznosti do izvajalcev, je uvodoma pojasnila generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar.
Zavod, ki je lani sklenil nekaj več kot 1600 pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev, je po besedah Mlakar lani posloval v “negotovih razmerah z množico interventnih aktov in sprememb”. Izpostavila je tudi intenzivne aktivnosti zavoda na področju dolgotrajne oskrbe, pri vsebinskih novostih pa plačilo storitev po realizaciji, povečanje timov za določene programe in finančne spodbude na področjih s slabšo dostopnostjo.
V lanskem letu se je povečalo število obravnav na primarnem nivoju. Teh je za okoli 30 odstotkov več, kot jih je bilo v letu 2013, a so se obravnave v svoji strukturi zelo spremenile. “Prvih in ponovnih pregledov, ki so za zavarovane osebe verjetno najbolj kakovostni, je občutno manj kot 2013. Bistveno več je kratkih obiskov, na katerih zdravniki predpisujejo recepte, napotnice … Število obravnav se je povečalo, vprašanje pa je, ali so enako kakovostne, kot so bile pred epidemijo covida-19,” je dejala.
Število čakajočih nad dopustno dobo se je zelo povečalo
Podobno ugotavljajo tudi za specialistično ambulantno dejavnost, kjer so lani zabeležili več obravnav kot pred epidemijo, a se tudi pri teh razlikuje struktura. Manj je prvih in kontrolnih pregledov, ekstremno pa je, kot je izpostavila Mlakar, narasel obseg slikovne diagnostike. V primerjavi z letom prej je padlo število otorinolaringoloških in psihiatričnih storitev, več pa so naredili na splošnih kirurgiji in okulistiki. Raven iz leta 2019 so dosegli na onkologiji in klinični genetiki.
Ugotavljajo tudi, da je bila realizacija prospektivnega programa, s katerim želijo nasloviti področja z dolgimi čakalnimi dobami, lani nižja od pogodbenega obsega, kljub temu da bi ZZZS plačal vse storitve, ki bi jih izvajalci opravili. Ob tem se je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo zelo povečalo, je opozorila Mlakar in dodala, da na ZZZS zato nenehno izpostavljajo potrebo po merjenju storilnosti in učinkovitosti opravljenih posegov.
Ob tem se je dotaknila tudi podatkov o obravnavah v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Po besedah Mlakar se število obravnav v primerjavi z najbolj produktivnimi jesenskimi meseci ni povečalo. Če je bilo v januarju in februarju na mesec povprečno opravljenih 103.000 prvih pregledov, jih je bilo v oktobru in novembru od 106.000 do 110.000. Po njihovih podatkih in oceni tako nagrajevanje oz. plačilo po realizaciji “ne daje fizičnih učinkov več opravljenih storitev”.
Generalna direktorica je izpostavila tudi naraščanje absentizma, na račun katerega smo lani v Sloveniji izgubili več kot 17 milijonov delovnih dni, kar je okoli 20 odstotkov več kot leto prej. Za nadomestila za bolniško odsotnosti, daljšo od 20 delovnih dni, je ZZZS namenil skoraj 700 milijonov evrov. “To je trend, na katerega neprestano opozarjamo,” je dejala Mlakar.
Največ bolniških zaradi infekcijskih obolenj
Lani je bilo največ bolniških odsotnosti na račun infekcijskih obolenj, sledijo mišično-skeletna obolenja in poškodbe. Lani se je prvič zgodilo, da je število izgubljenih delovnih dni zaradi težav v duševnem zdravju prehitelo bolniške odsotnosti zaradi onkoloških obolenj, je dodala Ana Vodičar z ZZZS.
Večji del razprave članov skupščine se je vrtel okoli opozoril, da se vse več sredstev, ki jih namenjamo za zdravstvo, ne odraža v večji dostopnosti do zdravstvenih storitev. “Na področju čakalnih dob v bolnišnični obravnavi se številke ne izboljšujejo. To bi moralo sprožiti nek alarm,” je dejal podpredsednik skupščine Jakob Počivavšek, ki ocenjuje, da interventni ukrepi, ki jih je predlagalo ministrstvo, v praksi ne delujejo. Predstavnica zavarovancev Martina Vuk je ob tem predlagala analizo učinkov interventnega zakona, ki predvideva plačilo storitev po realizaciji.
V razpravi o dostopnosti zdravstvenih storitev so izpostavili tudi primer Zdravstvenega doma Trebnje, kjer družinski zdravniki grozijo z odhodom. Vodstvo doma je namreč sprejelo odločitev, da bodo skladno z uredbo, ki je letos nadomestila splošni odgovor, v vseh ambulantah imeli dvakrat na teden popoldanski ordinacijski čas. Mlakar je pojasnila, da je praviloma treba 20 odstotkov delovnega časa ambulant organizirati popoldne, razen če lokalna skupnost oz. občina ugotovi, da samo dopoldansko delo zdravnikov ne bi šlo na škodo občanov.
Predstavniki ZZZS so skupščino seznanili tudi z aktivnostmi na področju dolgotrajne oskrbe. Glede na napovedi predstavnikov ministrstva za solidarno prihodnost naj bi bil zakon o dolgotrajni oskrbi ali njegova novela sprejet septembra 2023. Skupščina zato ministrstvo opozarja, da obstaja tveganje, da ne bodo pravočasno zagotovljene vse pravne in informacijske podlage za izvajanje zakona s 1. januarjem 2024, saj naj bi se vloga ZZZS ob spremenjenih izhodiščih zakona spremenila.
Od ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in premierja Roberta Goloba pa skupščina zahteva, da predstavnike skupščine takoj vključi v pripravo izhodišč in zakonodaje s področja strukturnih sprememb ZZZS in drugih predpisov, ki se se dotikajo obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Sicer pa je skupščina ZZZS danes tudi obravnavala poziv Inštituta 8. marec glede pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Ugotovili so namreč, da morajo trenutno vse osebe, ki ne plačujejo tudi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, opravljanje splava in oploditev z biomedicinsko pomočjo doplačati. Skupščina ZZZS je upravnemu odboru danes naložila, da začne postopke za spremembe ustreznih členov, po katerem bi bili ti postopki v celoti kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po prvih grobih ocenah služb ZZZS bi finančne posledice tega znašale 2,3 milijona evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!