Menu Item"Rekordno leto za razmnoževanje kač" se je pred dnevi glasil naslov v enem od večjih slovenskih medijev. Zaradi mile zime in velikega števila glodalcev naj bi, navaja članek, opazovalci letos opažali močno povečano populacijo kač. Vendar pa je trditev o rekordnem letu na zelo trhlih nogah. Herpetologinja dr. Staša Tome pravi, da je število kač težko oceniti, zagotovo pa jih za zdaj ni nič več kot lani. Poročila o velikem številu kač so po njenem mnenju bolj vsakoletna folklora za ta del leta. Res pa imajo kače letos na voljo precej hrane.
Kot ena največjih strokovnjakinj za kače pri nas, zaposlena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, dr. Staša Tome meni, da trditve o velikem številu kač temeljijo bolj na naključnih opažanjih. “Težko je trditi, da jih je res zelo veliko. Trditve v zvezi s tem so odvisne predvsem od tega, koliko se ljudje gibljejo v naravi in koliko imajo posledično priložnosti za srečanje s kačami – vemo pa, da smo se zaradi epidemije letos več gibali v naravi.”
Poleg tega je pomlad pravi čas za opazovanje kač. Ko se razmnožujejo, se namreč nekatere vrste združujejo v skupine in se med seboj borijo za samice. “Posledično ljudje na enem mestu opazijo tri modrase in jih preplavi groza. Skoraj vsako leto se spomladi začne govoriti, da je veliko kač. Kar zadeva kače, ljudje običajno zelo pretiravajo, tako pri njihovem številu kot velikosti in nevarnosti.”
Kač letos niti še ne more biti več kot lani jeseni, saj letos še nimajo mladičev – to pride na vrsto šele pozno poleti ali zgodaj jeseni. “Kače, ki jih opažamo v tem času, so torej kače, ki so preživele zimo.”
Ugrizov kač nič več kot prejšnja leta
V ljubljanskem kliničnem centru so letos zaradi ugriza strupenjač zdravili štiri bolnike. Od teh sta, kot nam je povedal zdravnik iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Damjan Grenc, dva potrebovala zdravljenje s protistrupom. Številke v ničemer ne odstopajo od prejšnjih let. “Ob upoštevanju medletne variabilnosti število letošnjih primerov ni višje kot v minulih letih.”
Natančnih podatkov o številu kač nimamo
Na to, koliko kač bo v naravi spomladi in zgodaj poleti, najbolj vpliva količina hrane, ki so jo imele na voljo prejšnje leto. Prav tako je pomembno, kako huda in dolga je bila zima, pomembna pa je jasno tudi trenutna razpoložljivost hrane. “Malih glodalcev je letos res kar precej. Se pa vse kače ne hranijo z njimi – nekatere lovijo kuščarje in žabe, nekatere ribe. Naše strupenjače pa se dejansko pretežno hranijo z glodalci.”
Lahko torej, da bo kač konec letošnjega poletja, ko bodo dobile naraščaj, zaradi ugodnih razmer za preživetje res več kot lani. “Nikakor pa to še ne pomeni, da jih bo naslednje leto več kot letos, saj je zima kritično obdobje za njihovo preživetje.”
Natančnih podatkov o stanju populacije kač v Sloveniji nima nihče. “Žal nimamo monitoringa, s katerim bi sistematično spremljali število kač. Tovrstne medijske naslove je treba jemati z veliko rezerve.”
Narava ohranja ravnovesje
Številčnost glodalcev je odvisna od količine rastlinske hrane, vse skupaj pa je podvrženo cikličnim nihanjem – vrhovi si sledijo na nekaj let. “Tako je tudi na primer številčnost populacije sov dokazano povezana s številčnostjo malih sesalcev. Zdi se, da je letos zaradi obilice hrane več tudi lisic.”
Lisice pa lovijo tudi kače. Ob povečanem številu kač bi tako na svoj račun prišli tudi njihovi naravni plenilci, ki bi populacijo kač spet zmanjšali. Predvsem gre za večje ptice, manjše kače pa plenijo tudi ježi. “Vsekakor gre pričakovati, da se bo stanje v naravi izravnalo,” pravi dr. Staša Tome.
Kače izginjajo potihem
V Sloveniji živi 11 vrst kač, od tega so tri – modras, navadni in laški gad – strupene. Največ jih tako po število kot raznolikosti živi na Primorskem, veliko jih je tudi na Dolenjskem. “Bolj kot gremo proti vzhodu, manj jih je,” pravi Staša Tome.
Strupenjač ob morju ni. Najdemo jih na območju Krasa in Dolenjske, ena vrsta – laški gad – pa je omejena zgolj na Posočje. Precej jih najdemo v hribovitem in gorskem svetu. “Življenjski prostor gadov, ki so bolj hladnoljubne vrste, sega do 1800 metrov nadmorske višine, morda celo višje.” Pogosto jih tako srečujejo planinci. “Zdi se mi, da so planinci v zadnjem času dokaj dobro ozaveščeni. Včasih so vse pobili in nataknili na kole, danes se praviloma zgledno umaknejo in pustijo kači prosto pot.”
Vse kače v Sloveniji spadajo med zaščitene vrste. “Vse kače so zavarovane, niso pa vse enako ogrožene. Pogosto sicer pravim, da kače izginjajo potihem, ker, kot rečeno, nimamo nekih konkretnih podatkov o njihovem številu. Zagotovo pa vse večja urbanizacija in uničevanje naravnega okolja krčita tudi njihov življenjski prostor.” Ob tem je tudi odnos ljudi do kač na njeno žalost še vedno precej negativen. “Njihovo izginjanje redkokoga skrbi, nekateri pa jih tudi pobijajo.”
Strupenjače ne marajo visokih temperatur
S krepitvijo podnebnih sprememb in naraščanjem povprečnih temperatur se lahko zgodi, da se bo k nam naselila še kakšna vrsta. “Učinek podnebnih sprememb se verjetno že kaže v prostorski razporeditvi vrst. Življenjski prostor nekaterih vrst, ki živijo južneje ob Jadranski obali, sega tudi k nam. Bolj toplo postaja, bolj severno lahko te vrste preživijo.
Po drugi strani pa naraščajoče temperature verjetno ne bodo pogodu hladnoljubnim vrstam, kot je gad, ki se bo verjetno umaknil višje v gore.” Ni pa zelo verjetno, da bi se zaradi spreminjajočega se podnebja k nam naselila še kakšna strupenjača. “Evropske strupenjače so praviloma hladnoljubne in jih bo naraščanje temperatur prej odgnalo kot privabilo.”
Pri nas sicer vse od druge svetovne vojne, odkar beležimo primere, še ni bilo dokazanega primera smrti zaradi kačjega ugriza.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!