Skrbi, da v Iranu poteka pokol pod krinko komunikacijske blokade. "Videli smo na stotine trupel"

V Iranu se nadaljujejo protesti. Zaradi blokade interneta in mobilnih omrežij, ki so jo uvedle oblasti, so informacije skope, a obstajajo skrbi, da so vladne sile ubile več sto protestnikov. Tuje obveščevalne službe ves čas ocenjujejo, ali imajo protesti potencial, da se sprevržejo v pravo revolucijo in strmoglavijo režim. Ameriški predsednik Trump je ponoči znova dejal, da bodo ZDA napadle, če se pobijanje protestnikov ne bo končalo, izgnani iranski princ Reza Pahlavi pa je sporočil, da pripravlja svojo vrnitev v Iran, protestnike pa je spodbudil, naj ne odnehajo in naj v prometu in energetiki razglasijo še splošno stavko.
Na ulicah iranskih mest so tudi minulo noč potekali siloviti protivladni protesti, ki so se začeli 28. decembra in se iz Teherana razširili po državi. Obveščevalne službe ves čas ocenjujejo, ali imajo protesti v Iranu potencial, da se sprevržejo v pravo revolucijo in strmoglavijo režim.
Zaradi blokade interneta in mobilnih omrežij, ki so jo oblasti uvedle v četrtek, je iz tujine težko oceniti obseg demonstracij, je pa jasno, da gre za največje proteste v Iranu v zadnjih letih.
Po poročanju zahodnih organizacij za človekove pravice je bilo med protesti ubitih že več kot 65 ljudi, po nekaterih navedbah iz Irana več kot 200. Zaradi informacijske blokade je nemogoče oceniti število ubitih in ranjenih protestnikov, a obstaja strah, da jih je še bistveno več od zgornjih ocen.
Redki posnetki, ki prihajajo iz države, prikazujejo jezne množice protestnikov in grob odziv policije. Nekaterim aktivistom je uspelo posnetke posredovati javnosti prek satelitskega internetnega sistema Starlink.
"Borimo se za revolucijo, vendar potrebujemo pomoč. Ostrostrelci so bili nameščeni za sosesko Tarish Arg," je protestnik iz Teherana povedal za časnik Guardian. Po njegovih besedah je bilo ustreljenih veliko ljudi: "Videli smo na stotine trupel."
Drug aktivist iz Teherana je za Guardian povedal, da je bil priča, kako so varnostne sile na protestnike streljale s pravimi naboji. Kot je dejal, je videl "zelo visoko" število ubitih. Številni protestniki, ki so v stiku z ljudmi v tujini, pričajo o policijskem nasilju.
Iranska Nobelova nagrajenka za mir Širin Ebadi je v petek opozorila, da se varnostne sile morda pripravljajo na izvedbo "pokola pod krinko obsežne komunikacijske blokade", ter dodala, da je že prejela poročila o več sto ljudeh, ki so jih v eni sami bolnišnici v Teheranu zdravili zaradi poškodb oči.

Zdravnik iz Irana, s katerim je bil v stiku BBC, je povedal, da je bolnišnica Farabi, glavni teheranski center za očesno specialistično zdravljenje, prešla v krizni način delovanja, saj so bile nujne službe preobremenjene. Vse nenujne hospitalizacije in operacije so odpovedali, osebje pa poklicali na delo, da bi obravnavali nujne primere.
BBC je v četrtek pridobil tudi video in zvočno sporočilo zdravstvenega delavca iz bolnišnice v jugozahodnem mestu Širaz. Zdravstveni delavec je povedal, da so v bolnišnico pripeljali veliko število ranjenih ljudi, vendar bolnišnica nima dovolj kirurgov, da bi lahko obvladali takšen pritok. Trdil je, da so imeli številni ranjeni strelne poškodbe glave in oči.
Zdravstveni delavec v drugi bolnišnici v Teheranu je za BBC povedal še, da so bili med njihovimi pacienti tudi ljudje s strelnimi ranami.

Veliki protesti v Hamenejevem rojstnem mestu
Že drugo noč zapored se je nepregledna množica protestnikov podala tudi na ulice Mašhada na severovzhodu države, od koder je iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej.
Prav po sinočnjem nagovoru iranskega vrhovnega voditelja se širi strah, da bo iranski režim izklop interneta v državi izkoristil za "dokončni obračun" s protestniki.
Hamenej je namreč v sinočnjem nagovoru na državni televiziji nakazal, da bodo oblasti ostro ukrepale proti protestnikom, protestnike je označi za "vandale" in "saboterje" ter jih obtožil, da "delajo na podlagi tujih agend".
Dejal je tudi, da protestniki "uničujejo lastne ulice, da bi zadovoljili predsednika druge države", pri čemer je mislil na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, navaja ameriška tiskovna agencija Associated Press. Hamenej je ob tem Trumpu zabrusil, naj se raje osredotoči na probleme ZDA.
Iranski veleposlanik pri Združenih narodih pa je izjavil, da so za "nasilne proteste" v Iranu krive ZDA.
Iranska vojska je v sobotni izjavi obljubila, da bo preprečila "sovražnikove načrte", pri čemer je opozorila, da je spodkopavanje varnosti države "rdeča črta".
Iranska državna televizija je skušala ustvariti vtis normalnosti. Proteste so opisali kot manjša odstopanja v sicer mirni državi. Voditelj državne televizije je protestnike opozoril, naj ne hodijo ven, staršem pa naročil, naj svojim otrokom preprečijo udeležbo na demonstracijah. "Če se kaj zgodi, če je kdo poškodovan, če se sproži strel in se jim kaj zgodi, se ne pritožujte," je dejal po poročanju Guardiana.
Protestniki so zažgali stavbo v lasti državne televizije v mestu Isfahan, kažejo posnetki z družbenih omrežij.

Trump ponovil grožnjo z napadom: "Razmere zelo pozorno spremljamo"
Trump je v noči na soboto v Beli hiši v pogovoru z novinarji ponovil ameriško grožnjo z napadom na Iran. "Iran je v velikih težavah. Zdi se mi, da ljudje prevzemajo nadzor nad določenimi mesti, še pred nekaj tedni si nihče ni mislil, da je to sploh mogoče. Razmere zelo pozorno spremljamo. Zelo jasno sem povedal, da se bomo vmešali, če bodo začeli ubijati ljudi, kot so to počeli v preteklosti … To ne pomeni vojakov na terenu, pomeni pa, da jih bomo zelo, zelo močno udarili tam, kjer boli. Tega si ne želimo. Je pa to, kar se dogaja v Iranu, je nekaj izjemnega … Oblasti so slabo opravljale svoje delo. Svoje ljudi so zelo slabo obravnavali, zdaj pa se jim to vrača," je še dejal Trump.
Pozneje je Trump zapisal na svojem omrežju zapisal še: "Iran se ozira proti SVOBODI, morda kot še nikoli doslej. ZDA so pripravljene pomagati!!!".
Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je na omrežju X zapisal, da ZDA podpirajo "pogumne ljudi v Iranu", kar je delil tudi Trump in dal ponovno vedeti, da nasilje nad protestniki ne bo šlo mimo neopaženo.
Po poročanju časnika Wall Street Journal so v administraciji ameriškega predsednika opravili preliminarne pogovore o logistiki morebitnega napada na iranski režim Po poročanju WSJ, ki se sklicuje na neimenovane ameriške uradnike, so razpravljali tudi o tem, katere cilje bi lahko napadli.
Naj se Iran vzdrži obračunavanja s protestniki, so islamsko republiko pozvali tudi evropski voditelji.
Izgnani princ: Pripravljam vrnitev
Ljudi so na ulice pognale vse slabše življenjske razmere - inflacija v Iranu se giblje okrog 40 odstotkov, zato se cene osnovnih dobrin, od hrane do bencina, povišujejo skorajda vsako uro.

Proteste spodbuja tudi Reza Pahlavi, ki živi v ZDA in je izgnani sin zadnjega iranskega šaha, strmoglavljenega v islamski revoluciji leta 1979.
Na družbenih omrežjih je objavil tudi poziv Trumpu, naj bo pripravljen na posredovanje v Iranu. "Vaša grožnja temu kriminalnemu režimu je zadržala njegove nasilneže. Toda čas je ključnega pomena. Ljudje bodo čez eno uro spet na ulicah. Prosim vas za pomoč," je zapisal Pahlavi, ki trenutno živi blizu Washingtona.
Trump za zdaj možnost srečanja s Pahvlavijem zavrača. Se je pa izgnani princ obrnil tudi na protestnike. Označil je jih je za pogumne in vzdržljive, pozval jih je, naj s protesti nadaljujejo tudi nocoj in jutri, pozval je še k splošni stavki v prometu in energetiki. Napovedal je, da pripravlja svojo vrnitev v Iran.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje