Menu Item
Papež Frančišek je že več dni v bolnišnici. Kot pravijo viri blizu 88-letniku, želi papež še pred smrtjo urediti nekatere podrobnosti, povezane z bitko za svojega naslednika.
Kot smo poročali, je papež Frančišek že več dni v bolnišnici, kjer se zdravi zaradi bronhitisa. Vatikan je danes odpovedal tudi papeževe dogodke, napovedane za konec tedna. Da 88-letnega papeža samega resno skrbi njegovo zdravje in da želi še pred smrtjo urediti nekatere podrobnosti, povezane z bitko za svojega naslednika, je poročal bruseljski portal Politico.
Po navedbah dveh virov omenjenega medija naj bi Frančišek trpel hude bolečine in je bližnjim dejal, da misli, da tokrat ne bo preživel. Papež se je sprva upiral odhodu v bolnišnico, a so mu zdravniki nedvoumno povedali, da mu grozi smrt, če ostane v svoji sobi v Vatikanu. Zdaj se 88-letnik skrbno drži zdravniških priporočil.
Ker se je njegovo zdravstveno stanje v zadnjem mesecu poslabšalo, se je Frančišek odločil, da bo uredil nekatere podrobnosti in na ključne položaje imenoval osebe, ki jim je naklonjen.
Bo izbira naslednika politična?
Papež Frančišek je 6. februarja, še preden je bil hospitaliziran, podaljšal mandat italijanskemu kardinalu 91-letnemu Giovanniju Battisti Reju na mestu dekana kardinalskega zbora. V tej vlogi bo Re nadziral priprave na potencialni konklave, tajno srečanje oziroma “volitve” novega papeža.
V prehodnem obdobju po smrti papeža in pred imenovanjem novega ima dekan kardinalskega zbora pomembno vlogo. V tem času kot prvi med enakimi vodi srečanja kardinalov, na katerih razpravljajo o lastnostih, ki naj bi jih imel novi papež.
Odgovoren je tudi za organizacijo tajnega volilnega postopka. Eden najbolj znanih dekanov je bil kardinal Joseph Ratzinger, ki je vodil konklave po smrti Janeza Pavla II., nato pa bil leta 2005 sam izvoljen za papeža Benedikta XVI.
Frančiškovo podaljšanje mandata 91-letnemu Reju in njegovemu namestniku, prodekanu kardinalu Leonardu Sandriju, ki je star 81 let, v vatikanskih krogih velja za kontroverzno. Papež se je na ta način namreč izognil načrtovanemu glasovanju o naslednjem dekanu, s tem pa zagotovil, da bo proces potekal v skladu z njegovimi željami, so viri povedali za Politico.
91-letni Re je prestar, da bi sam sodeloval na konklavu, saj imajo “volilno pravico” le kardinali, mlajši od 80 let. Kljub temu bo Re osrednja oseba v razpravah za zaprtimi vrati, ki pogosto potekajo pred konklavom.
“Priprava na konklave je bolj pomembna, saj tam poteka lobiranje,” je dejal vir. Ko so na konklavu leta 2013 za papeža izvolili Jorgeja Mario Bergoglia – Frančiška, naj bi na to bistveno vplivala skupina kardinalov, ki so bili prestari, da bi sodelovali v postopkih, a so imeli vpliv iz ozadja.
Da je Frančišek Reju podaljšal mandat dekana in ni izbral drugega, mlajšega kandidata, nakazuje, da je želel na tem mestu prijatelja, ki bo branil njegovo zapuščino, še piše Politico. Tiskovni urad Svetega sedeža je za medij zavrnil komentar na to temo.
Papežev “spor” s Trumpovo administracijo
Še preden se je njegovo zdravje poslabšalo, je Frančišek zadnje tedne preživljal politično zahtevne trenutke.
V začetku meseca je v pismu ameriškim škofom ostro obsodil načrte ameriškega predsednika Donalda Trumpa o množičnem izgonu priseljencev. “Izgon ljudi, ki so v številnih primerih zapustili svojo domovino zaradi skrajne revščine, negotovosti, izkoriščanja, preganjanja ali resnega poslabšanja okolja, spodkopava dostojanstvo številnih moških in žensk ter celotnih družin,” je papež zapisal v pismu.
Ob tem je papež tudi kritiziral besede ameriškega podpredsednika JD Vancea, ki se predstavlja kot veren katoličan in je izgone zagovarjal s krščanskim konceptom “ordo amoris” (lat. red ljubezni). Po Vanceovem tolmačenju naj bi ta koncept pomenil, da posameznikovo sočutje najprej pripada družini in sodržavljanom, šele nato pa preostalemu svetu.
Papež je zavrnil Vanceovo interpretacijo. “Krščanska ljubezen ni koncentrično širjenje interesov, ki se malo po malo razširi na druge osebe in skupine,” je poudaril papež Frančišek in dodal, da se pravi ordo amoris skriva v priliki o ‘usmiljenem Samarijanu’, ki govori o ljubezni in bratstvu, odprtem za vse, brez izjeme.
Izpostavil je, da “pozorno spremlja veliko krizo, ki se dogaja v ZDA z začetkom programa množičnih deportacij”. Pohvalil je prizadevanja ameriških škofov, ki poudarjajo, da krščanska ljubezen zahteva priznanje dostojanstva vseh ljudi, ne glede na njihov pravni status. Vse, tako vernike kot druge, pa je pozval, naj “ne podležejo govorici, ki diskriminira naše brate in sestre migrante in begunce ter jim povzroča nepotrebno trpljenje”.
Nova ameriška administracija se je ostro odzvala. Tom Homan, glavni Trumpov svetovalec za migracijsko politiko, je na novinarski konferenci dejal, da si želi, da bi se papež osredotočil na katoliško cerkev, ZDA pa prepustil ukvarjanje z njenimi mejami. “Okoli Vatikana je zid, kajne? Mi pa ne moremo imeti zidu okoli Združenih držav,” je dodal in poudaril, da je sam “vseživljenjski katoličan”.
“Vplivali so že na evropsko politiko, brez težav bi vplivali tudi na konklave”
Potem ko je papežev odpor sprožil bes Bele hiše, se krepijo mnenja, da bo boj za Frančiškovo nasledstvo zelo politiziran.
“Vplivali so že na evropsko politiko, brez težav bi vplivali tudi na konklave,” je o Trumpovi administraciji dejal eden od opazovalcev vatikanske politike. “Morda iščejo nekoga, ki bi bil manj konflikten.”
Frančiškov pontifikat zaznamuje progresivna politika, ki pa nekaterim konservativnim krogom ni po godu. Januarja je na čelo enega najvišjih upravnih organov rimske kurije prvič imenoval žensko, vodenje službe, ki ureja tudi vprašanja cerkvenih redov, je prevzela italijanska redovnica Simona Brambilla. Prejšnji teden pa je potegnil reformistično potezo brez primere, ko je za predsednico papeške komisije za mestno državo Vatikan (dejansko “predsednico” Vatikana), imenoval nuno Raffaello Petrini.
Tudi če sveti oče preživi trenutno bolezen, opazovalci njegove zadnje poteze vidijo kot verjetno prelomnico. Frančišek se namreč ne osredotoča več na napredek pri reformah, ampak na njihovo zaključevanje.
“Morda ne bo umrl zdaj, seveda pa bo sčasoma,” je dejal eden od vatikanskih uradnikov. “Vsi umremo, papež pa je 88-letni moški, ki ima težave s pljuči.”
“Laboratorijski testi, rentgenske slike prsnega koša in klinično stanje svetega očeta še naprej predstavljajo kompleksno sliko,” je v torek zvečer sporočil tiskovni urad Svetega sedeža. Z današnjim CT-slikanjem prsnega koša so zdravniki diagnosticirali pljučnico obeh pljučnih kril, kar zahteva dodatno zdravljenje. “Kljub temu papež Frančišek ostaja dobre volje,” so še zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da “je papež hvaležen za podporo, ki jo čuti v tem trenutku, in prijazno prosi, da se molitev zanj nadaljuje.”
POSEBNI VIDEO: Kaj se nam lahko zgodi, če …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje