Adijo, "nesamozavestna" Evropa, za ZDA v središču pozornosti Južna Amerika

V dokumentu na 33 straneh med strategijo in pristopi najdemo velik preplet posla, trgovinskih odnosov z drugimi državami in ameriške vojaške moči. Izstopa zahodna hemisfera, ki ji predsednik ZDA Donald Trump namenja precej pozornosti, medtem ko na Evropo gleda precej pokroviteljsko.

V poglavju, namenjenem Evropi, ameriška strategija opozarja na njene gospodarske težave in na "civilizacijski zaton", ki da je še bolj pereč problem. Evropsko unijo obtožuje dejanj, ki spodkopavajo politične svoboščine, ob tem pa še kritizira migracijsko politiko, domnevno cenzuro in "zatiranje politične opozicije". O slednjem so Trump in njegovi sodelavci že večkrat govorili, ko je šlo za odnos evropskih strank do skrajne desnice. "Če se bo ta trend nadaljeval, bo celina čez 20 let neprepoznavna," svarijo v strategiji.

ZDA ob tem ocenjujejo, da Evropi manjka samozavesti, kar da se najbolj kaže v odnosu do Rusije. "Upravljanje evropskih odnosov z Rusijo bo zahtevalo znatno diplomatsko angažiranost ZDA, tako za ponovno vzpostavitev stabilnosti na evrazijski celini kot za zmanjšanje tveganja konflikta med Rusijo in evropskimi državami," dodajajo. Ob tem ponavljajo, da je ustavitev vojne v Ukrajini v osrednjem interesu.

Kljub kritikam administracija priznava, da je Evropa za ZDA kulturno in strateško pomembna. "Naš cilj bi moral biti pomoč Evropi, da popravi svojo trenutno pot," so zapisali. V evropskem poglavju strategije pa izstopa še odstavek, ki govori o Natu. ZDA se v njem zavzemajo za končanje percepcije Nata kot zavezništva, ki se vseskozi širi.

V Evropski komisiji so zavrnili trditve glede spodkopavanja politične svobode in suverenosti, škodljive migracijske politike in omejevanja svobode govora. Celotno strategijo še preučujejo in je še ne želijo komentirati. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je medtem dejal, da Nemčija ne potrebuje nasvetov glede svobode izražanja.

Vrnitev Monrojeve doktrine s Trumpovim pridihom

Strategija nacionalne varnosti sicer v središče postavlja zahodno hemisfero, torej območje Severne, Srednje in Južne Amerike. Trump v dokumentu napoveduje vrnitev Monrojeve doktrine, ki zavrača vpletanje zunanjih držav v zahodno hemisfero. "Konkurentom izven naše hemisfere bomo onemogočili, da bi na naši polobli razporedili sile in druge ogrožajoče zmogljivosti ali pa da bi imeli v lasti ali nadzorovali strateško pomembna sredstva," piše v dokumentu.

ZDA želijo zagotoviti, da ta del sveta ostane stabilen in dobro voden, saj bi tako preprečili množične migracije v ZDA. V nadzoru migracij, boju proti trgovini z drogo in krepitvi varnosti napovedujejo krepitev obstoječih in iskanje novih partnerstev z državami v regiji.

Dokument napoveduje tudi redistribucijo ameriške vojske, ki bo na zahodno poloblo prišla tudi z delov sveta, ki za ameriško varnost niso več tako pomembni. Ob tem napovedujejo tudi usmerjene operacije za varovanje meje in boj proti kartelom. V teh operacijah bodo, glede na strategijo, po potrebi uporabljali tudi smrtonosno silo.

V Aziji varnostna strategija poudarja kombinacijo krepitve gospodarskih odnosov in preprečevanje oboroženega spopada. To poudarja tudi pri odnosu do Kitajske, kjer napoveduje uravnoteženje gospodarskih odnosov s to državo.

Glede preprečevanja vojne izpostavlja indo-pacifiško regijo. ZDA napovedujejo izgradnjo vojske, ki bo sposobna preprečiti agresijo kjerkoli v območju od Kurilskih otokov do Bornea. Sem spada tudi Tajvan, do katerega se odnos ZDA ne spreminja. So pa v dokumentu izrecno poudarili, da ameriška vojska tega ne more in ne sme zagotavljati sama. Tako so k večjim vlaganjem v vojsko pozvali Japonsko in Južno Korejo.

"Dnevi, ko je Bližnji vzhod popolnoma dominiral v ameriški zunanji politiki, so hvala bogu mimo," pa strategija nacionalne varnosti govori o ameriških načrtih za Bližnji vzhod. Ta regija glede na dokument ni več potencialni izvor neizbežne katastrofe, kot je nekoč bila. "Pojavlja se kot prostor partnerstva, prijateljstva in vlaganja," dodajajo.

Pri ameriškem odnosu do Afrike medtem Trumpova administracija kritizira pretekli pristop, ki da se je predolgo osredotočal na širjenje "liberalne ideologije". ZDA bi morale v izbranih afriških državah v prihodnje iskati partnerje za krotenje konfliktov in vzpostavljanje trgovinskih odnosov s skupno koristjo. ZDA bi se morale, glede na strategijo, vključevati pri pogajanjih za končanje aktivnih konfliktov, pri preprečevanju nastajanja novih sporov in spremeniti pristop pri pomoči državam. Prav tako strategija predvideva pozornost pri ponovnem pojavljanju islamističnih terorističnih organizacij.