Afera Epstein namesto Washingtona stresla London: lahko britanski premier politično preživi?

Marsikdo je mislil, da bo objava Epsteinovih dokumentov zamajala položaj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je bil v zadregi že ob preteklih razkritjih prijateljevanj z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. A objava dokumentov pošteno trese vlado na drugi strani Atlantika.

Dokumenti so namreč prinesli nova razkritja glede nekdanjega laburističnega politika Petra Mandelsona, ki ga je premier Keir Starmer leta 2024 imenoval za veleposlanika v ZDA. Potrdili so že prej znano prijateljevanje z Epsteinom, zaradi česar ga je lani Starmer razrešil z veleposlaniškega mesta. Ob tem pa so razkrili, naj bi Epstein med letoma 2003 in 2004 nakazal okrog 75.000 ameriških dolarjev na račun, povezan z Mandelsonom, ki trdi, da se nakazil ne spomni.

Najbolj odmevno razkritje pa se nanaša na izdajanje internih vladnih dokumentov. Mandelson je Epsteinu leta 2009 posredoval interno vladno gradivo, namenjeno takratnemu premierju Gordonu Brownu.

Čeprav je Mandelson odstopil iz lordske zbornice in laburistične stranke, problematični dogodki pa so se zgodili že pred kar nekaj leti, je pod največjim pritiskom premier Starmer. Ta se namreč sooča s številnimi kritikami, ker je za veleposlanika v ZDA imenoval Mandelsona. Premier je pojasnjeval, da je za prijateljstvo vedel, vendar naj bi mu Mandelson o obsegu prijateljstva z Epsteinom lagal.

Mandelsonova nečedna preteklost

Velja omeniti, da Mandelson pred imenovanjem na položaj veleposlanika v ZDA ni imel za seboj brezmadežne kariere. Britanski mediji so obširno poročali o njegovih tesnih stikih in prijateljevanjih z bogataši, za katere mu ni bilo težko storiti kakšne usluge. Dvakrat je odstopil z ministrskih položajev v vladi Tonyja Blaira.

Kot piše Guardian je leta 1998 kot minister za trgovino in industrijo odstopil zaradi neprijavljenega posojila v višini 373.000 funtov od bogatega prijatelja Geoffreyja Robinsona. Nato je leta 2001 odstopil kot minister za Severno Irsko, ker je pred tem stopil v stik z notranjim ministrstvom v imenu milijarderja, indijskega poslovneža Srichande Hinduja, ki je zaprosil za britansko državljanstvo. Poslovnež je pred tem za projekt, ki ga je nadzoroval Mandelson, namenil donacijo.

Pritisk na ranljivega Starmerja predvsem povečujejo kritike iz lastne stranke. Jeza je med laburisti velika, po poročanju britanskih medijev pa so se kmalu po razkritju začeli pojavljati tudi pozivi k njegovemu odstopu. Minule dni so se zgodile tudi nekatere spremembe v premierjevem kabinetu. Najprej je odstopil šef kabineta Morgan McSweeney, ki je premierju svetoval imenovanje Mandelsona za veleposlanika. Za njim je odšel tudi vodja komuniciranja Tim Allan.

Po odhodih iz kabineta še klofuta iz Škotske

Najbolj pa je odmevala ponedeljkova izjava vodje škotskih laburistov Anasa Sarwarja, ki je Starmerja neposredno pozval k odstopu. "Neuspehi v osrčju Downing Streeta vplivajo na Škotsko. Distrakcije se morajo končati, vodstvo na Downing Streetu se mora zamenjati," je dejal Sarwar.

Starmer je pozive k odstopu seveda zavrnil. "Potem ko sem se tako močno boril za priložnost, da spremenim našo državo, nisem pripravljen odstopiti od svojega mandata in odgovornosti do svoje države," je med drugim dejal ob ponedeljkovem sestanku s poslanci njegove stranke. Po kritiki vodje škotskega krila stranke pa so pritisk na premierja nekoliko ublažili njegovi ministri, ki so ga v izjavah odločno podprli.

Starmer ima srečo, da je v blatu celotna stranka

Šefu laburistov in britanske vlade gre na roko tudi pomanjkanje jasnega rivala oz. naslednika v stranki. Vsak od vidnejših ministrov in članov stranke ima svoje šibke točke, podoba laburistične stranke pa je zaradi kopice težav, neodločnosti in preobratov od vrnitve na oblast precej slaba.

Profesor politologije John Curtice je za BBC ocenil, da laburisti nimajo alternativnega kandidata, ki bi lahko v kratkem zagotovil preobrat. Ob odstopu Starmerja bi tako stranko čakal razdrobljen boj za vodilni položaj. Curtice je še dejal, da si je Anas Sarwar poskušal s pozivom popraviti položaj pred majskimi parlamentarnimi volitvami na Škotskem.

Številni mediji in spremljevalci politike v Združenem kraljestvu že dlje časa opozarjajo prav na volilni maj. Poleg Škotske bodo parlamentarne volitve tudi v Walesu, v Angliji pa bodo na sporedu lokalne volitve. Če bi laburisti dosegli slab rezultat, kar jim ga ankete napovedujejo, bi lahko bile okoliščine za stranko dovolj kritične, da bi sledil Starmerjev odstop ali zamenjava. Vse pretekle krize in spodrsljaji, med katere sodi tudi imenovanje Mandelsona, grenkobe morebitnega volilnega poraza ne bodo čisto nič posladkali.