Agromafija, ki Italijo drži v šahu, prodira v notranjost Evrope

Italijanska mafija ni povezana le z izsiljevanjem, podkupovanjem in karteli, kot jo pogosto prikazujejo v filmih. Globoko je prepletena tudi s kmetijskim in prehrambnim sektorjem, poroča hrvaški Agroklub.

Po podatkih najnovejšega poročila največjega italijanskega kmetijskega združenja Coldiretti in raziskovalnega inštituta Eurispes se je obseg kriminalnih dejavnosti v italijanski kmetijski industriji v zadnjem desetletju skoraj podvojil in zdaj dosega 25,2 milijarde evrov letno. Za primerjavo: skupna vrednost italijanske kmetijske proizvodnje v letu 2024 je znašala 74,6 milijarde evrov.

Ti podatki kažejo na sistemski prodor organiziranega kriminala v vse segmente prehranske verige – od pridelave in predelave do distribucije. Še posebej prizadeti so sektorji vina, jedilnega olja, riža in krmne industrije. Pogosta je uporaba nezakonitih aditivov, izdelki iz tujine pa se pogosto prikazujejo kot lokalni ali ekološki z uporabo ponarejenih certifikatov.

Eden najresnejših vidikov delovanja t. i. agromafije je izkoriščanje sezonskih delavcev. Prek sistema, znanega kot Caporalato, kriminalna omrežja novačijo delavce iz držav, kot sta Indija in Bangladeš, ter jih prek fiktivnih zadrug posredujejo kmetovalcem. Čeprav kmetje plačujejo zadrugi, delavci na koncu prejmejo tudi do 40 odstotkov nižje plačilo od zakonsko določenega minimuma. Lani je eden takih delavcev na delovnem mestu umrl.

Širitev prek meja

Težava ni več omejena zgolj na Italijo. Organizirani kriminal se širi tudi v druge evropske države, kot so Nemčija, Avstrija, Španija, Belgija in Nizozemska. Tam so nadzori pogosto neučinkoviti ali povsem odsotni, kar mafiji omogoča širjenje dejavnosti prek državnih meja.

Čeprav v Nemčiji še ni uradnih podatkov o prisotnosti agromafije, so se na policah tamkajšnjih trgovskih verig že pojavili sumljivi prehranski izdelki.

Za poštene kmete to pomeni vse težji boj z umetno znižanimi cenami in izgubo zaupanja potrošnikov v izdelke, ki so v resnici ekološki ali lokalni, še piše Agroklub.