Gora Marmolada v Dolomitih, kjer se je poleti del ledenika odlomil in pod seboj ubil več ljudi. (Vir: PROFIMEDIA)
Ugotovitve novega poročila o stanju in prihodnosti svetovnih ledenikov, ki so ga pripravili pri Unescu, so alarmantne. Po ocenah bo namreč tretjina ledenikov s seznama Unescove svetovne dediščine, med katerimi so tudi ledeniki v naši bližini, izginila do leta 2050. Človeštvo njihovega izginotja tudi s takojšnjimi ukrepi ne more več preprečiti.
Na Unescovem seznamu svetovne dediščine je 50 območij, kjer domujejo ledeniki. Med njimi so tako najvišje ležeči ledenik na Mount Everestu kot tudi največji ledenik, ki ga najdemo na Aljaski. Po ugotovitvah iz novega poročila organizacije Unesco, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov (OZN), pa bo v naslednjih treh desetletjih izginila tretjina vseh ledenikov na tem seznamu. Unesco pri tem ugotavlja, da izginotja teh ledenikov ne moremo več preprečiti.
Izginotje ledenikov si lahko obetajo tako rekoč povsod po svetu. Do leta 2050 bodo po ugotovitvah Unesca izginili vsi ledeniki na afriški celini. Tudi ledenika na najvišji afriški gori Kilimandžaro in na gori Mount Kenya bosta ostali brez ledu. Tudi v Evropi, kjer so se temperature v zadnjih tridesetih letih zvišale kar dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, bodo brez ledu ostale številne slavne gorske verige. Ledeniki naj bi izginili ponekod v Pirenejih, sosednjih Dolomitih in tudi v črnogorskem Durmitorju, na seznamu izgubljenih pa so tudi ledeniki v ameriškem narodnem parku Yellowstone.
Vsi ledeniki na Unescovem seznamu svetovne dediščine skupaj pokrivajo okoli 66.000 kvadratnih kilometrov površine. Zaradi segrevanja ozračja se vse od leta 2000 pospešeno krčijo, po podatkih Unesca pa letno izgubijo 58 milijard ton ledu. To je ekvivalent količini vode, ki jo letno porabijo vsi prebivalci Španije in Francije skupaj. V zadnjih dvajsetih letih pa je samo voda, ki je pritekla izpod ledenikov z Unescovega seznama, dvignila gladino morja za več kot tri milimetre, piše v poročilu.
Tretjina ledenikov s seznama svetovne dediščine je že izgubljena, preostale pa lahko človeštvo še vedno ohrani. Vendar kot ugotavljajo v Unescovem poročilu, bi moralo človeštvo z ukrepi drastično omejiti izpuste toplogrednih plinov in s tem globalno segrevanje ustaviti pri največ 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Če se bo trenutni trend nadaljeval in omejitvenih ukrepov ne bo, lahko do leta 2100 izgubimo polovico vseh ledenikov na Unescovem seznamu, izpostavlja poročilo.
Ogrožena tudi slovenska ledenika
Zaradi neugodne kombinacije snežnih in temperaturnih razmer pa sta se močno skrčila in stanjšala tudi edina slovenska lednika, so pokazale letošnje meritve. Triglavski ledenik letos obsega 0,7 hektara (lani je meril 2,7 hektara), lednik pod Skuto pa 1,2 hektara (lani je meril 1,8 hektara). Kot so za STA pojasnili na Geografskem inštitutu Antona Melika, ki je meritve izvajal, se razlog za tak upad površine skriva tudi v načinu meritev, saj merijo tisto, kar je na površini vidno. Meritve obsegajo tako led kot tudi sneg, ki ga pokriva in ga je bilo lani več.
Triglavski ledenik lani poleti (Foto: David Bole/N1)
Boljši pokazatelj stanja ledenikov je njihova prostornina. Prostornina Triglavskega ledenika je letos znašala 2.500 kubičnih metrov, kar je skoraj trikrat manj kot ob zadnji natančni meritvi leta 2013 (7.400 kubičnih metrov), prostornina ledenika pod Skuto pa 58.700 kubičnih metrov, kar je približno za četrtino manj, kot je bila ocenjena prostornina ledenika leta 2006 (78.000 kubičnih metrov).
Kot je za STA opozoril Miha Pavšek, ki pri inštitutu vodi raziskave ledenikov, bi lahko edina slovenska ledenika popolnoma izginila, če se podobne vremenske razmere v naslednjih letih ponovijo.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje