Alarmantno taljenje ledu: Svet naj se pripravi na večmetrski dvig morske gladine

Nova raziskava, ki je bila ta teden objavljena v znanstveni reviji Nature Communications Earth and Environment, prinaša skrb vzbujajoče ugotovitve.

Polarne ledene plošče (ledeni pokrovi) so na poti nenadzorovanega taljenja, kar bi lahko povzročilo celo nekajmetrski dvig morske gladine, milijoni ljudi pa bi se bili prisiljeni preseliti z obalnih območij. In to celo, če bi svetu uspelo skoraj nemogoče: omejiti globalno segrevanje na največ 1,5 stopinje Celzija.

Skupina mednarodnih znanstvenikov je poskušala določiti, kakšna raven segrevanja bi bila še varna za dolgoročno ohranitev ledenih pokrovov na Grenlandiji in Antarktiki. Pregledali so številne študije, ki temeljijo na satelitskih meritvah, podnebnih modelih in zgodovinskih podatkih – od ledenih jeder in globokomorskih usedlin, pa vse do DNK hobotnic. Njihove ugotovitve so zelo skrb vzbujajoče.

Svet se je sicer s Pariškim sporazumom zavezal k omejitvi segrevanja na največ 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, da bi preprečili najhujše posledice podnebnih sprememb. Vendar je ta cilj vedno težje dosegljiv – trenutno smo na poti do kar 2,9 stopinje Celzija segrevanja do konca stoletja.

A še bolj skrb vzbujajoča je ugotovitev, da utegne biti tudi meja 1,5 stopinje nezadostna za zaščito ledenih plošč. Znanstveniki so namreč ugotovili, da bi lahko že današnja raven segrevanja, to je približno 1,2 stopinje Celzija, sprožila hitro taljenje ledenih mas in s tem velik dvig morske gladine.

Dvig morske gladine

Grenlandska in antarktična ledena pokrova skupaj vsebujeta dovolj sladke vode, da bi v ekstremnem scenariju morska gladina po vsem svetu lahko narasla za kar 65 metrov. Čeprav je takšen razplet malo verjeten, ga je treba vseeno upoštevati pri ocenjevanju dolgoročnih tveganj.

Od 90. let prejšnjega stoletja se je izguba ledu s teh območij povečala za štirikrat; trenutno izgine okoli 370 milijard ton ledu na leto. Taljenje ledenih plošč je postalo glavni dejavnik dvigovanja morske gladine, hitrost tega dviga pa se je v zadnjih treh desetletjih podvojila.

Raven morske gladine se je v zadnjih treh desetletjih v globalnem povprečju zvišala za približno 10 centimetrov. Po podatkih Nase sta glavna vzroka za ta dvig dodajanje vode zaradi taljenja ledenih pokrovov in ledenikov ter širjenje prostornine morske vode, ko se ta segreva.

Stanje se bo še poslabšalo

Več študij nakazuje, da je 1,5 stopinje Celzija segrevanja "veliko previsoka" vrednost, da bi lahko preprečili hitro in neobvladljivo umikanje ledenih pokrovov, ki bi bilo na časovni skali človeštva nepovratno. Svet se bo moral pripraviti na večmetrski dvig morske gladine v prihodnjih stoletjih, opozarja raziskava.

"Pri 1,5 stopinje ne upočasnimo dviga morske gladine – prav nasprotno, opazimo precejšnje pospeševanje," je dejal Chris Stokes, soavtor študije in glaciolog z univerze Durham.

To predstavlja eksistenčno grožnjo za obalne prebivalce po vsem svetu. Približno 230 milijonov ljudi živi manj kot en meter nad morsko gladino. Tudi manjše spremembe v količini ledu, shranjenega v ledenih pokrovih, bodo bistveno preoblikovale svetovne obale, razselile stotine milijonov ljudi in povzročile škodo, ki presega zmožnosti prilagajanja, ugotavlja študija.

Po napovedih bi se lahko do konca stoletja morje vsako leto dvignilo za približno en centimeter, kar v stoletju pomeni en meter. To se bo zgodilo še v času življenj današnjih mladih generacij.

"Pri tej hitrosti bomo priča množičnim selitvam prebivalstva v obsegu, kakršnega še nismo doživeli v zgodovini sodobne civilizacije," je opozoril Jonathan Bamber, soavtor študije in glaciolog z univerze v Bristolu.

Kaj nas čaka?

Obstaja še veliko negotovosti glede tega, kje so točke preloma. Podnebne spremembe ne potekajo linearno, zato ni jasno, kdaj bi lahko segrevanje sprožilo hitro umikanje ali celo zlom ledenih pokrovov.

Zelo skrb vzbujajoče pa je, opozarjajo avtorji študije, da se najboljše ocene "varnih" temperaturnih pragov za ohranitev ledenih pokrovov znižujejo, saj znanstveniki vse bolje razumejo njihovo ranljivost zaradi podnebnih sprememb.

Zgodnji podnebni modeli so denimo kazali, da bi se ledeni pokrov na Grenlandiji destabiliziral šele pri približno 3 stopinjah Celzija segrevanja, novejše ocene pa nakazujejo, da bi bilo dovolj že okoli 1,5 stopinje.

Da bi preprečili hiter zlom enega ali več ledenih pokrovov, bi bilo treba globalno segrevanje omejiti bližje 1 stopinji Celzija nad predindustrijsko ravnjo, so sklenili avtorji študije. To pa bi zahtevalo drastično zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, kar se zdi trenutno zelo malo verjetno, saj številne države – tudi ZDA – še naprej podpirajo črpanje in porabo nafte, premoga in zemeljskega plina.

"Zelo malo stvari, ki jih trenutno opažamo, nam vliva upanja," je dejal Stokes. "Najboljši možni scenarij je, da se morska gladina dviga počasi in enakomerno," je dodal. A to ne pomeni, da bi se morali odpovedati podnebnim ciljem, je še poudaril Stokes, saj vsaka desetinka stopinje več pomeni hujše posledice.

"Omejiti segrevanje na 1,5 stopinje bi bil izjemen dosežek. Ta cilj moramo zasledovati brez dvoma – vendar pa to ne bo zaustavilo niti upočasnilo taljenja ledenih pokrovov ali dviga morske gladine," je še opozoril znanstvenik.

POSEBNI VIDEO: Kaj se dogaja ob koncu šolskega leta, ocenjevanja in učenja?