Ali Hrvaška izgublja najlepše plaže? Strokovnjak: "To ni dobro"

Hrvaška je v zadnjih letih doživela pravo eksplozijo turizma. Samo lani je zabeležila več kot 20 milijonov turistov, gospodarstvo cveti, mesta so zadovoljna. A množični turizem skriva tudi slabe plati. Nekatere že bodejo v oči.

Strokovnjake predvsem skrbijo vplivi turizma na morsko življenje ob skoraj 6.000 kilometrov dolgi hrvaški obali, poroča Dalmacija Danas.

Plaža Sakarun na Dugem otoku že dolga leta ponosno nosi naziv "hrvaški Karibi". Privlačna obljuba po koščku obale s čudovitim belim peskom in kristalnim morjem v zaliv privablja številne turistične ladje. A zaradi množičnega obiskovanja je plaža danes le še obris tistega, kar je nekoč bila.

Pred slabim desetletjem pa so se obiskovalci začeli pritoževati, da jih v nekaterih predelih zaliva moti temnozelena morska trava (Posidonia Oceanica). Da bi obisk ostal visok, so upravljavci plaže travo začeli odstranjevati, ob tem pa s težko mehanizacijo odnesli tudi bel pesek. Plaža je tako postopoma začela izginjati.

"Nimamo veliko peščenih plaž, zato je pomembno zaščititi pesek, ki ga imamo ob obali," opozarja geologinja Kristina Pikelj z Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu. Že leta 2021 je Pikelj začela projekt zaščite plaže Sakarun in tam rastoče morske trave, ki na območju deluje kot tako imenovana morska pljuča. Ključna je namreč za upočasnitev učinkov podnebnih sprememb, bistvenega pomena za morske habitate in ščiti plaže pred erozijo.

Plaže postale "premajhne" in jih nasipavajo

V nekaterih drugih mestih so težave s plažami drugačne - zaradi velikega navala turistov so postale "premajhne". To nekatera mesta rešujejo z nasipavanjem peska. To tehniko uporabljajo tudi na naravnih skalnatih plažah. Nasuti gramoz in pesek vsako zimo odnese morje, postopek pa je treba ponavljati pred vsako poletno sezono.

Dalibor Carević s Fakultete za gradbeništvo Univerze v Zagrebu je povedal, da plaže umetno povečujejo tudi v Primoštenu. Meni, da je tamkajšnja praksa že presegla vse meje dobrega okusa. V mestu so namreč s plaž pred nasutjem peska odstranili velike skale in jih nadomestili s kupi peska. Plažo Mala Raduča so na tak način v manj kot desetletju povečali za okoli 20 metrov proti morju. "To ni dobro," dodaja.

Dolgoletni župan Primoštena Stipe Petrina prakso zagovarja, češ da je izboljšanje plaž ključnega pomena za celotno mesto. "Ne moremo imeti namestitev za 15.000 ljudi in plažo za 2.000," je izpostavil.

"V drugem mestnem zalivu je skalnata plaža, ampak tam ne vidim veliko turistov," je tudi zagovarjal nasuvanje plaž. Priglasila mu je tudi nemška turistka Karin Hoggermann: "Za kopanje, za otroke, je bolje, da uredijo plažo. Turisti ne bi prišli, če tega ne bi storili."

Gradnja, plovba in drugačno 'osvajanje' morja

Za razliko od Italije, Španije, Nizozemske ali Francije, ki prav tako z nasuvanjem obnavljajo svoje plaže, je Jadransko morje ob hrvaški obali nekoliko bolj občutljivo za vnos sedimentov, saj se vanj tam izliva zelo malo rek.

Izginjanje hrvaških plaž je povezano tudi s pretirano gradnjo na obmorskih območjih, betoniranje in pretirana plovba. Ob obali narašča tudi število parkirišč, marin, pristanišč in cest, še poroča Dalmacija Danas.

"Takšno 'osvajanje' morja ni dobro in bi se mu morali izogniti," je dodal Carević.