Menu Item
Po tednu dni, ki ga je Joe Biden preživel ob pogovoru z zavezniki iz vrst skupine G7, Nata in Evropske unije, se je sestal še z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Okoli tri ure in pol sta razpravljala o odnosih med Belo hišo in Kremljem, ki da so na najnižji točki po koncu hladne vojne.
V Ženevi, pomembnem središču multilateralizma, sta se srečala predsednik ZDA Joe Biden in ruski predsednik Vladimir Putin. Kot so sporočili iz Bele hiše, je srečanje v vili La Grange trajalo okoli tri ure in pol. Razdeljeno je bilo na dva dela, v drugem je bila delegacija večja. Pogovori so trajali manj časa, kot sta napovedovali obe strani.
Predsednika sta imela po pogovorih ločeni novinarski konferenci, najprej je spregovoril Putin, nato Biden, poroča CNN. Spomnimo, leta 2018, ko sta se v Helsinkih sestala Putin in nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, sta pred novinarje stopila skupaj.
Putin je po pogovorih dejal, da sta se z Bidnom uspela dogovoriti, da se bosta oba veleposlanika (Anatolij Antonov in John Sullivan) vrnila nazaj na svoje delovno mesto, potem ko sta več mesecev preživela v domačih državah. Pogovarjala sta se s pomočjo prevajalcev, prav tako pa ni bilo opaziti, da bi si ob tem gledala v oči. Vabil v Washington oziroma Moskvo si nista izmenjala.
Ruski predsednik, ki je ameriškega kolega opisal kot “izkušenega državnika”, je pogovore označil za konstruktivne in je ocenil, da jih niso spremljale “sovražnosti”, navaja britanski BBC. Biden je ton pogovorov opisal kot pozitivnega.
Po pričakovanjih sta se predsednika pogovarjala tudi o kibernetski varnosti, ki je, tako Putin “zelo pomembno” vprašanje v obeh državah. O svojem kritiku, Alekseju Navalnemu, ki mu v bran pogosto stopijo države Zahoda, je Putin povedal, da je “oseba vedela, da je kršila zakon, ki obstaja v Rusiji”, in to večkrat. Na novinarsko vprašanje o ravnanju s predstavniki ruske opozicije, je Putin po navedbah BBC odgovoril, da si Rusija ne želi biti kot ZDA. Kar se je 6. januarja zgodilo v Kapitolu, je “kaos”, ki si ga na ozemlju Rusije po Putinovih besedah ne želijo.
Da se bosta predsednik ZDA in Rusije pogovarjala o “strateški stabilnosti” (oboroževanju), je bilo znano že pred tedni, ko so iz Bele hiše in Kremlja sporočili, kdaj bo srečanje potekalo. Kot je bilo razvidno iz Putinovih odgovorov na novinarska vprašanja, sta se voditelja – pričakovano – pogovarjala o pogodbi Novi START, edini pogodbi o jedrskem oboroževanju med ZDA in Rusijo. Pogodba je bila podaljšana februarja, predvideva pa omejevanje razporejenega jedrskega orožja. Kot je povedal Putin, sta se predsednika dotaknila tudi vprašanja morebitne ukrajinske priključitve Natu.
Biden poudaril pomen človekovih pravic
Odnos med Rusijo mora biti stabilen in predvidljiv, je po koncu srečanja povedal Biden, ki je spregovoril za Putinom. ZDA ne delujejo proti Rusiji ali komurkoli drugemu, ampak “za Američane”, je komentiral, pri čemer je poudaril pomen koncepta človekovih pravic, na katerih temeljijo ZDA. Zato da bodo ZDA opozarjale na primere, kot je zaprti Putinov kritik Navalni, in v Rusiji “po krivem zaprtih” državljanov ZDA (ZDA si prizadevajo za izpustitev Paula Whelana, ki je v Rusiji zaprt zaradi vohunjenja, in Trevorja Reeda, ki prestaja zaporno kazen zaradi ogrožanja policistov).
“Ključno je, da imamo osnovna pravila,” je v uvodnem nagovoru še komentiral Biden. Napovedal je, da se bodo strokovnjaki iz obeh držav v prihodnje ukvarjali z (ne)dopustnimi oblikami kibernetskega bojevanja.
Beseda je tekla tudi o Belorusiji in Afganistanu, čigar stabilnost je po Bidnovem v interesu Rusije.
Pogovor po tednu z zavezniki
Pogovor med Bidnom in Putinom je sledil tednu dni, ki ga je Biden preživel z zavezniškimi akterji – v Veliki Britaniji se je srečal s premierjem Borisom Johnsonom in kraljico Elizabeto II. in se udeležil vrha skupine razvitih držav G7, kjer so sodelovali tudi voditelji prijateljske Avstralije, Indije, Južne Afrike in Južne Koreje. Koncu tedna na Otoku sta sledila dva dneva v Bruslju. Biden se je tam srečal z voditelji Organizacije severnoatlantske pogodbe (Nato) in visokimi predstavniki Evropske unije.
Švicarski predsednik Guy Parmelin je predsednikoma izrekel dobrodošlico:
Po štiriletnem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa (2017–2021), ki se je oddaljil od Nata in EU (brexit se mu je, denimo, zdel dobra ideja), je Biden v Evropo pripotoval z jasnim sporočilom. “ZDA so tukaj,” je v ponedeljek povedal zaveznikom iz vrst Nata.
Odnosi z Rusijo na nizki točki
Rdeča nit Bidnovih pogovorov z zavezniki sta bili Rusija in Kitajska, velesili, ki, kot je po ponedeljkovem zasedanju Nata sporočil Biden, “v čezatlantsko solidarnost skušata zabiti klin”. Voditelji Nata so omenjali demokratične vrednote zavezništva, ki jih Kitajska in Rusija ne delita, in so bili v sklepih prvič ostri do Kitajske – kitajske ambicije po njihovem predstavljajo “sistemske izzive na pravilih temelječemu mednarodnemu redu”.
Putin in Biden sta se sestala leta 2011, ko je Biden služboval kot podpredsednik ZDA. Po pogovoru je Biden povedal, da je Putinu pogledal v oči in mu dejal, da nima duše. V pogovoru za medijsko hišo NBC je Putin izjavil, da se tega ne spomni, in je komentiral, da ima Biden dober spomin.
Biden in Putin sta se danes srečala v obdobju, ko so odnosi z Rusijo po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga “na najnižji točki po koncu hladne vojne”. Voditelji Nata so se strinjali, da se odnosi ne bodo normalizirali, dokler Rusija ne bo ravnala skladno z mednarodnim pravom, bo pa zavezništvo ohranilo svoj dvotirni pristop, ki na eni strani predvideva obrambno držo, na drugi pa dialog.
Kot je v ponedeljek napovedal zaveznikom iz Nata, je predsednik ZDA Putinu prenesel sporočilo, da Bela hiša ne išče konflikta z Rusijo, ampak da bodo odgovorili, če bo Rusija nadaljevala “škodljive aktivnosti” (kibernetske napade). Da verjame, da bosta z Bidnom našla skupne točke za pogovor, je pred današnjim pogovorom povedal Putin, ki je komentiral, da ZDA ne predložijo dokazov, ki bi potrdili obtožbe o ruskih kibernetskih napadih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!