Menu Item
Že tretji dan zapored v spodnjem domu ameriškega kongresa niso izvolili svojega predsednika. Glavnemu kandidatu za ta položaj Kevinu McCarthyju tudi po številnih pogajanjih, na katerih je svojim nasprotnikom ponudil veliko pomembnih položajev, ni uspelo prepričati dovoljšnjega števila republikanskih poslancev. Ker po devetih krogih predstavniški dom še ni dobil svojega predsednika, so to postale najdaljše volitve po letu 1859.
Uporniki v vrstah republikancev so tudi v sedmem, osmem in devetem poskusu onemogočili izvolitev vodje republikancev Kevina McCarthyja na položaj predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa. Skupina okoli dvajsetih poslancev, ki veljajo za skrajno desno krilo stranke, je tudi v danes podprla svoja kandidata. Med njimi sta bila Byron Donalds, ki so ga nominirali že v sredo, ter Kevin Hern, ki je glasove prejel prvič danes.
Za zanimivo potezo pa se je odločil poslanec Matt Gaetz, ki prav tako spada med upornike. V sedmem in osmem krogu je namreč glasoval za Donalda Trumpa, ki ni poslanec spodnjega doma kongresa. Takšno glasovanje pa ni proti pravilom, saj lahko predsednik predstavniškega doma postane tudi nekdo, ki ni član spodnjega doma. Demokrati medtem ostajajo enotni, saj ob vsakršnem glasovanju vseh 212 poslancev glasuje za njihovega kandidata Hakeema Jeffriesa. Za izvolitev je potrebna podpora večine poslancev, ki glasujejo. Ob polni dvorani to pomeni 218 glasov.
Po devetih neuspešnih glasovanjih se pojavljajo že posamezna ugibanja, da bi McCarthy moral od kandidature odstopiti. Od prvega glasovanja v torek namreč s strani upornikov kljub pogajanjem in radodarnim obljubam ni pridobil nobenega glasu. V primerjavi s prvim krogom je dva glasova celo izgubil. O odstopu sicer ne McCarthy ne njegovi podporniki v republikanski stranki ne govorijo.
Najdaljša pot do predsednika v zadnjih 164 letih
S tem, ko po devetih krogih predstavniški dom še ni dobil svojega predsednika, so to postale najdaljše volitve po letu 1859. Po dolžini so prehitele tudi tiste pred točno stotimi leti, ko je bil Frederick Gillet izvoljen v devetem krogu.
Po podatkih kongresnih zgodovinarjev sicer predsednika spodnjega doma v več kot 200-letni zgodovini dosedaj niso v prvem poskusu izvolili le v 14 primerih. Skoraj vsi takšni dogodki datirajo v obdobje pred ameriško državljansko vojn, ko se je dvostrankarski sistem šele razvijal. Najdlje so volitve predsednika predstavniškega doma trajale med letoma 1855 in 1856. Da je to mesto zasedel Nathaniel Banks, so morali opraviti kar 133 krogov glasovanj.
Nesojeni predsednik ni bil uspešen niti po sredinih pogajanjih z uporniki, na katerih je privolil tudi v to, da lahko glasovanje o odstavitvi predsednika kongresa po novem zahteva le en sam kongresnik. Ob tesni republikanski večini, ki ima le deset poslancev več kot demokrati, bi takšna obljuba morebitnega predsednika močno ošibila.
Vodja republikancev je upornikom ponudil tudi dovolj glasov v prihodnjem odboru za pravila, ki obravnava vse zakonske predloge, preden lahko gredo na glasovanje. Na ta način bi uporna republikanska skupina skoraj zanesljivo onemogočili dvig dovoljene meje javnega dolga, ko to spet pride na vrsto nekje avgusta letos, in pahnili ZDA v plačilno nesposobnost.
Za zavračanje podpore krive stare zamere?
Ameriški analitiki skušajo ugotoviti, kaj je težava za upornike, ki si najbolj želijo, da predstavniški dom začne z delom spodnašanja agende predsednika ZDA Joeja Bidna in preiskavami njegove vlade.
Šlo bi naj za stari problem skrajne manjšine republikanskih poslancev, ki so povzročali težave že voditeljema republikancev Johnu Boehnerju in kasneje Paulu Ryanu. Včasih so se imenovali gibanje čajanke, sedaj je to poslanska skupina Svobode. Gre za ideologijo odločnega nasprotovanja sistemu, ki davke porablja še za kaj drugega kot vojsko in policijo, zlasti za socialne programe.
McCarthyja ne marajo, ker je v preteklosti pokazal nekaj pripravljenosti za sprejemanje nujnih kompromisov pri vladanju. Nazadnje se jim je zameril, ker ni mogel ustaviti potrditve 1700 milijard dolarjev vrednega proračuna za leto 2023, ki traja do 1. oktobra.
Pot naprej za zdaj ni jasna, znano je le to, da se bodo volitve nadaljevale, dokler predsednik ne bo izvoljen. Predstavniški dom namreč brez predsednika ne more opravljati nobene naloge.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
