Menu Item
Ameriški veleposlanik v Srbiji je ocenil, da se srbsko-ruski odnosi krhajo, balkanska država pa, da se vse bolj obrača proti Zahodu. V srbskem parlamentu bodo na posebni seji sicer razpravljali o Kosovu, srbski predsednik Aleksandar Vučić pa naj bi govoril o poteku dialoga ter francosko-nemškem predlogu za rešitev spora med Srbijo in Kosovom.
Da je srbska stran konstruktivno pristopila do evropskega predloga sporazuma s Kosovom, je v pogovoru za N1 Beograd ocenil Christopher Hill, ameriški veleposlanik v Srbiji.
Poudaril je, da bo to vplivalo tudi na hitrost, s katero se Srbija približuje Zahodu. Po njegovem mnenju se Srbija namreč že obrača proti Zahodu, njene vezi z Rusijo pa slabijo. “Vidite lahko, da vezi Srbije z Rusijo slabijo iz dneva v dan. Vidi se, da raste zanimanje za sodelovanje z Evropsko unijo, večje pa je tudi zanimanje za sodelovanje z nami,” je dejal Hill.
Ob tem je ponovil stališče ZDA, da se Srbija mora pridružiti sankcijam Zahoda proti Rusiji, in izpostavil, da ne drži, da Srbija ni storila ničesar, saj da je obsodila rusko agresijo na Ukrajino.
Glede sodelovanja Prištine pri normalizaciji odnosov s Srbijo je kot glavno vprašanje glede izpolnjevanja bruseljskega sporazuma izpostavil vzpostavitev skupnosti srbskih občin. “Mislim, da se o tem nujno morajo strinjati vsi in da razumejo, da ko enkrat nekaj sprejmete, morate to izpolniti,” je poudaril.
O Kosovu bodo danes razpravljali v srbskem parlamentu na posebni seji. Povabili so tudi srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki bo predvidoma govoril o poteku dialoga ter francosko-nemškem predlogu za rešitev spora med Srbijo in Kosovom. Predlog ima po pisanju mreže Radio Slobodna Evropa (RSE), ki je dobila vpogled v sporazum, enak pristop do obeh strani. Predvideva spoštovanje ozemeljske celovitosti, nedotakljivost meja, priznavanje državnih simbolov in posebno ureditev za srbsko skupnost na Kosovu.
Sporazum omenja vzajemno podporo med državama v procesu evropskih integracij, ne omenja pa eksplicitno medsebojnega priznanja ali članstva Kosova v Združenih narodih, pri čemer vztraja Kosovo. Od Srbije zahteva tudi, da ne ovira članstva Kosova v mednarodnih organizacijah.
Kurti pritiskom ne bo popustil
Vzpostavitev skupnosti srbskih občin ni mogoča, ker je protiustavna, je v sredo po poročanju kosovskega portala Kosovo Online ponovil kosovski premier Albin Kurti. Napovedal je, da Priština ne bo popustila pritiskom Zahoda, da na podlagi predloga EU do marca sklene sporazum o normalizaciji odnosov z Beogradom.
“Predstavili smo svoje stališče do skupnosti srbskih občin. Ko smo razglasili neodvisnost, smo rekli, da se Kosovu, čeprav v njem živi 93 odstotkov Albancev, ne reče, da je albansko, ampak večetnično. Zdaj ni mogoče oblikovati enonacionalne unije, ker imamo že združenje kosovskih občin,” je dejal. Dodal je, da v Srbiji živi veliko več kosovskih Albancev, kot je Srbov na Kosovu in da če torej želi Srbija imeti srbsko skupnost na Kosovu, mora to najprej poskušati storiti za albansko v svoji državi.
Vzpostavitev skupnosti srbskih občin na Kosovu določa bruseljski sporazum iz leta 2013, a se Beograd in Priština ne strinjata o njenih pristojnostih, zato Kosovo zavrača njeno vzpostavitev. Priština skupnosti noče dati izvršne oblasti, ker meni, da bi bila s tem ogrožena suverenost države, trdi tudi, da je v nasprotju s kosovsko ustavo.
Svetovalec ameriškega zunanjega ministra Derek Chollet je Kurtija minuli teden pozval, naj sprejme predlog Evropske unije za normalizacijo odnosov s Srbijo, govorila pa sta tudi o pomenu vzpostavitve skupnosti srbskih občin na Kosovu.
Vučić z ameriškim državnim sekretarjem
Srbski predsednik Vučić se je o evropski poti Srbije v sredo pogovarjal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Anthonyjem Blinknom. “Danes zvečer sem se po telefonu pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Anthonyjem Blinknom o razmerah na Kosovu, evropski poti Srbije in dvostranskih odnosih Srbije in ZDA,” je sporočil na Instagramu.
Pojasnil je, da sta si izmenjala stališča do dialoga med Beogradom in Prištino, da pa je sam še posebej poudaril, da sta mir in stabilnost v celotni regiji in varna gospodarska prihodnost ključna cilja za vse ljudi, ki živijo na Zahodnem Balkanu. Dodal je, da sta se z Blinknom strinjala, da imajo ZDA in Srbija različne možnosti za krepitev partnerstva in dvostranskega sodelovanja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
