Menu Item
Odbor senata Združenih držav Amerike (ZDA) zaslišuje vojaški vrh zaradi umika iz Afganistana. Obrambni minister Lloyd Austin je umik označil za zgodovinski uspeh in izrazil mnenje, da so politiki morda preveč verjeli, da je v Afganistanu mogoče vzpostaviti demokratično vlado.
Senatni odbor za oborožene sile ameriškega kongresa danes zaslišuje obrambnega ministra ZDA Lloyda Austina, načelnika štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, generala Marka Milleyja in poveljnika ameriških sil na Bližnjem vzhodu, generala Franka McKenzieja zaradi umika ZDA iz Afganistana, ki še vedno razburja politično javnost v državi.
Austin je danes v senatu zagovarjal izvedbo umika iz Afganistana in ponavljal, da je vojska evakuirala 124.000 ljudi po zraku, kar je označil za zgodovinski dosežek. Zagotovil je tudi, da bo sicer težko, vendar ne nemogoče, zadržati prihodnje grožnje iz Afganistana brez prisotnosti enot na terenu. Upokojeni general Austin je izrazil mnenje, da so politiki v zadnjih 20 letih morda preveč verjeli, da lahko v Afganistanu vzpostavijo vzdržno demokratično vlado.
“Pomagali smo zgraditi državo, vendar nismo mogli skovati nacije,” je dejal. Dejstvo, da se je afganistanska vojska s partnerji, ki smo jih urili, enostavno razpadla, nas je vse zelo presenetilo,” je dejal. Priznal je tudi, da so bile pomanjkljivosti med umikom z letališča v Kabulu, ki se je začel 14. avgusta.
Republikanci krivijo Bidna, demokratski senator krivdo pripisal vsem
Republikanski senator iz Oklahome James Inhoffe je zatrdil, da je bil umik iz Afganistana katastrofa, ki bi se ji lahko izognili. Republikanci ostro napadajo predsednika ZDA Joeja Bidna zaradi umika, o katerem se je sicer s talibani lani dogovoril že njegov predhodnik Donald Trump. Kritike so ostre tudi zaradi terorističnega napada na letališču, ki je 30. avgusta zahteval življenja ameriških vojakov in afganistanskih civilistov.
Demokratski senator Jack Reed z Rhode Islanda je krivdo pripisal vsem stranem. “To ni demokratska ali republikanska težava,” je dejal in opozoril, da so politiko do Afganistana zadnjih 20 let vodile tako republikanske kot demokratske vlade ZDA.
Milley pojasnjeval tudi klice na Kitajsko
Milley je moral odgovarjati tudi na vprašanja republikanskih senatorjev glede svojih telefonskih klicev kitajskim kolegom glede predsednika Trumpa po njegovem porazu na volitvah novembra lani. O tem v knjigi o koncu Trumpove vladavine z naslovom Nevarnost pišeta Bob Woodward in novinar Washington Posta Robert Costa. Milley je kitajskim generalom zagotavljal, da ni nevarnosti napada na Kitajsko.
V senatu je povedal, da je ukrepal le po obveščevalnih informacijah, da je Kitajska zelo zaskrbljena zaradi možnosti vojne in jih je hotel pomiriti. “Prepričan sem, da predsednik Trump ni nameraval napasti Kitajske. Moja naloga je bila zmanjšati napetosti. Moje sporočilo je bilo dosledno: Bodite mirni, ne bomo vas napadli,” je dejal Milley, za katerega je Trump zahteval kazenski pregon zaradi izdaje, ker se je za njegovim hrbtom pogovarjal s Kitajci.
Milley je ponovil, da sta bila klica Kitajcem 30. oktobra lani in 8. januarja letos povsem usklajena s tedanjima obrambnima ministroma in agencijami za nacionalno varnost. Oktobra je klical na prošnjo ministra Marka Esperja, januarja pa so za klic prosili Kitajci in je bil usklajen z ministrom Chrisom Millerjem.
Na kritike, da je govoril s predsednico predstavniškega doma, demokratko Nancy Pelosi je Milley zagotovil, da ga je ona klicala z vprašanji o Trumpovem duševnem stanju in ali obstaja nevarnost jedrske vojne oziroma mehanizmi, da se ta prepreči. Milley ji je dejal, da nevarnosti vojne ni, ker predsednik sam ne more sprožiti raket. O tem klicu je prav tako obvestil tedanjega ministra za obrambo Millerja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!