Analiza CNN: Joe Biden je prelomil obljubo. Kaj njegova odločitev pomeni za ZDA?

Svet 02. Dec 202411:39 2 komentarja
Foto: Anna Rose Layden/REUTERS

Joe Biden je v času predsedovanja večkrat ponovil, da sina Hunterja Bidna ne bo pomilostil. Njegova nedeljska odločitev je tako velik precedens. Ob tem pa republikancem daje močan zagon. Demokrati so Donaldu Trumpu med njegovo prvo administracijo namreč pogosto očitali, da spodkopava in politizira pravosodni sistem. Stephen Collinson v analizi CNN pojasnjuje, da je Biden s to potezo le še zmanjšal verodostojnost svojega mandata.

Ameriški predsednik Joe Biden je s pomilostitvijo sina Hunterja Bidna poglobil močno prepletanje politike in pravne države, s tem pa še dodatno omajal zaupanje v ameriško pravosodje, ki se bo v naslednji administraciji Donalda Trumpa najbrž še poslabšalo.

Njegova poteza je osupljiva predvsem zato, ker je Biden na položaj prišel z obljubo, da bo pravosodnemu ministrstvu povrnil neodvisnost, ki je bila v času prve Trumpove administracije okrnjena. Prav tako je Biden večkrat zatrdil, da sina ne bo pomilostil. Zdaj, nekaj tednov pred odhodom iz Bele hiše, pa je Biden uporabil predsedniško moč. Sina je namreč pomilostil, s tem pa ga oprostil dveh kazenskih pregonov.

Odločitev se je zgodila nekaj dni po tem, ko je posebni svetovalec Jack Smith vložil zahtevo za zavrnitev zveznih primerov proti Trumpu – zaradi vmešavanja v volitve in kopičenja zaupnih dokumentov – z utemeljitvijo, da predsednikov ni mogoče preganjati. Skupno gledano se zaradi sovpadanja pravnih polemik porajajo vprašanja o ideji, na kateri temelji pravosodni sistem v ZDA. To je, da so vsi – tudi predsedniki in njihove družine – pred zakonom enaki. Predsednik Biden do nedelje ni posredoval v primerih proti sinu in Bela hiša je vseskozi vztrajala, da tega ne bo storil.

Foto: Elizabeth Frant/REUTERS

Močan političen odmev

S političnega gledišča gre ta preobrat razumeti kot velik madež na njegovi zapuščini, pa tudi verodostojnosti. Prispeva namreč k neslavnemu Bidnovemu koncu njegovega predsedovanja, ki je po poraznem nastopu na junijskem soočenju Trumpu na široko odprl vrata nazaj v Belo hišo. Predsednik je morda ponudil tudi priložnost, da se Trumpova stranka poenoti pri podpori Kasha Patela, ki ga je novoizvoljeni predsednik v soboto zvečer izbral za vodjo FBI in je očitno pomemben akter njegove kampanje političnega maščevanja.

Dokazov o nepravilnostih predsednika ni. Preiskava o impeachmentu, ki so jo izvedli republikanci v predstavniškem domu in je obravnavala poslovne odnose Bidna in njegovega sina – kar so demokrati videli kot poskus povzročitve politične škode pred volitvami –, se ni nikamor premaknila. Primeri proti Hunterju Bidnu pa nimajo ustavne teže ali zgodovinskega pomena obtožnic proti Trumpu in njegovim pogostim napadom na pravno državo.

Politični vpliv nedeljske odločitve bi lahko bil velik. Republikanci namreč menijo, da je za politizacijo pravosodja najbolj kriv sedanji predsednik in ne bodoči. Čeprav je njihova trditev morda netočna, je kljub temu lahko politično učinkovita. Trump je v svojem prvem mandatu pomilostitve uporabil za zaščito več političnih pomočnikov, vključno s tastom hčerke, ki je zdaj njegov izbranec za veleposlanika v Franciji. Toda kadarkoli bodo Trumpa kritizirali zaradi uporabe pravice do pomilostitve, bo lahko trdil, da je Biden storil enako.

Hunter Biden
PROFIMEDIA

Še posebej pomembno bo to, ko bo Trump v mesecih po prevzemu oblasti pod pritiskom podpornikov, naj pomilosti protestnike, ki so 6. januarja 2021 želeli zasesti Kapitol. Mnogi med njimi so namreč še vedno v zaporu.

Ob razglasitvi odločitve je Biden prosil Američane, naj mu sodijo kot očetu, ki ga skrbi vpliv morebitne zaporne kazni na njegovega sina, ki je ozdravljen odvisnik.

Tako Trump kot Biden se sklicujeta na spolitiziranost pravosodnega ministrstva

Hunterja Bidna je porota obsodila zaradi nezakonitega nakupa in posedovanja orožja po sojenju, ki je razkrilo njegovo zlorabo drog in družinsko disfunkcijo. Septembra je priznal krivdo zaradi devetih davčnih prekrškov – utajil je za 1,4 milijona dolarjev davkov, medtem ko je denar razkošno zapravljal za poklicne spremljevalke, striptizete, avtomobile in droge.

V Bidnovi izjavi je nekaj smisla v trditvi, da so njegovega sina “obravnavali drugače”, ker je njegov oče. Obtožbe v zvezi z nezakonitim posedovanjem strelnega orožja ob zasvojenosti in v zvezi z lažno izjavo o tej zadevi so na primer precej redke. In republikanske kongresne preiskave zadeve, ki so se razblinile zaradi pomanjkanja dokazov, so bile videti kot goli poskusi škodovanja predsedniku.

“Nobena razumna oseba, ki preuči dejstva v Hunterjevih primerih, ne more priti do drugega zaključka, kot da je bil Hunter izločen samo zato, ker je moj sin – in to je narobe,” je v izjavi dejal Joe Biden. “Prizadevali so si zlomiti Hunterja – ki je trezen že pet let in pol, tudi zaradi neusmiljenih napadov in selektivnega pregona. S tem, ko so poskušali zlomiti Hunterja, so poskušali zlomiti tudi mene – in ni razloga, da bi verjeli, da se bo to tukaj ustavilo. Dovolj je.”

Foto: PROFIMEDIA

Njegova izjava je brez primere, saj Biden javnost nagovarja podobno, kot jo Trump. To je, da je bilo njegovo pravosodno ministrstvo spolitizirano. Biden se je skliceval na to, kako je zadevo obravnaval David Weiss, Trumpov imenovani ameriški tožilec iz Delawara, ki je sprva preiskoval predsednikovega sina, pozneje pa ga je generalni državni tožilec Merrick Garland imenoval za posebnega svetovalca.

Hkrati pa je Hunter s svojim položajem ustvaril politično ranljivost in potencialno navzkrižje interesov za očeta. Poleg tega so njegove poslovne dejavnosti v Ukrajini in na Kitajskem v času, ko je bil njegov oče podpredsednik, sprožile resna etična vprašanja. Republikanci sicer niso predložili dokazov za trditve, da je imel sedanji predsednik koristi od teh poslov.

Zato je pomembno, da pomilostitev vključuje vse dejavnosti njegovega sina od 1. januarja 2014 – leta, ko se je Hunter Biden pridružil upravnemu odboru ukrajinskega energetskega podjetja Burisma –, medtem ko je bil njegov oče, ki je bil takrat podpredsednik, močno vpleten v politiko ZDA do Kijeva. Čeprav je pomilostitev kontroverzna že sama po sebi, se morda ne bi zgodila, če ne bi bilo izrednih okoliščin v napetem političnem trenutku, ko naj bi se Trump 20. januarja opoldne vrnil na oblast.

“Ali pomilostitev, ki jo je Joe podelil Hunterju, vključuje tudi talce, ki so zdaj zaprti že več let?” je Trump v nedeljo zapisal v objavi na družbenem omrežju Truth Social, s čimer se je navezoval na protestnike, ki so leta 2021 želeli zasesti Kapitol. “Velika zloraba in pravosodna napaka!” je še dodal.

Trumpovi republikanski zavezniki so skušali situacijo izkoristiti, da bi okrepili možnosti za potrditev nekaterih njegovih najbolj provokativnih kandidatov v senatu. “Demokrati nam lahko prihranijo predavanja o vladavini prava, ko bo, recimo, predsednik Trump imenoval Pam Bondi in Kasha Patela, da počistita to korupcijo,” je na družbenem omrežju X zapisal senator iz Arkansasa Tom Cotton.

Donald Trump
Foto: Brian Snyder/REUTERS

Tudi Trump nima moralne prednosti

Kljub temu je misel, da Trump, ki je v svojem prvem mandatu izdal vrsto spolitiziranih pomilostitev, ohranja kakršnokoli moralno prednost, smešna. Trump je pomilostil tudi druge sodelavce in ljudi, ki so dobro povezani z njegovo družino in njegovim ožjim krogom, vključno z dolgoletnim posrednikom Rogerjem Stonom in predsednikom kampanje leta 2016 Paulom Manafortom.

Zadnje poteze politizacije pravosodnega ministrstva in Zveznega preiskovalnega urada segajo v leto 2016 in odločitev takratnega direktorja FBI Jamesa Comeyja, ko je le nekaj dni pred volitvami obnovil preiskavo uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte demokratske kandidatke Hillary Clinton. Številni demokrati njegovo potezo krivijo za njen poraz na predsedniških volitvah.

Trumpova obsedenost s FBI in pravosodnim ministrstvom, ki je povzročila njegove zaobljube o maščevanju, se je samo še poslabšala, ko so ga preiskovali in obtožili zaradi njegovega načrta vpletanja v volitve in kopičenja zaupnih dokumentov – oboje na podlagi obsežnih in škodljivih dokazov. Če se bo Trump na tiste, za katere trdi, da so proti njemu uporabili orožje, odzval z nadaljnjim oboroževanjem, bi to lahko v očeh milijonov Američanov za naslednja desetletja nepopravljivo omajalo zaupanje v sistem.

Avtor analize CNN: Stephen Collinson

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje