Menu Item
Vedno je bilo teoretično možno, da bi Zahod izgubil svoj pomen. Toda nihče ni pričakoval, da bo sekiro vihtel predsednik ZDA. V samo 31 dneh na položaju je Trump že spremenil svet, piše v analizi, ki jo je objavila medijska hiša CNN.
Predsednik ZDA Donald Trump je prvi mesec svojega drugega mandata preživel na izjemni misiji – razgradnji globalnega sistema, ki so ga Združene države gradile zadnjih 80 let, piše CNN.
Vedno je bilo teoretično možno, da bi Zahod izgubil svoj pomen, v času ko druga svetovna vojna in hladna vojna postajata vedno bolj oddaljen spomin. Toda nihče ni pričakoval, da bo sekiro vihtel predsednik ZDA.
Ko je Trump lani zmagal na volitvah, so imeli nekateri zahodni diplomati v Washingtonu občutek, da njihove vlade vedo, kako ravnati s predsednikom, ki je v svojem prvem mandatu pogosto kar s tviti krojil zunanjo politiko. Toda šok, zaradi katerega so evropski voditelji ta teden sklicali nujno srečanje v Parizu, nakazuje, da so podcenjevali, kako uničujoč bo Trumpov drugi mandat.
- Trump je obrnil ameriško politiko glede vojne v Ukrajini in se postavil na stran napadalca in ne na stran, ki je bila napadena. Ponavlja argumente ruskega predsednika Vladimirja Putina in poskuša ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega potisniti z oblasti.
- Podpredsednik JD Vance je odpotoval v München, kjer je evropske voditelje grajal kot “tirane”, ki zatirajo konservativno misel, in pritiskal na Nemčijo, naj razgradi politični “požarni zid”, ki ga je postavila, da bi zagotovila, da fašisti nikoli več ne bi mogli osvojiti oblasti.
- Obrambni minister Pete Hegseth je medtem povedal Evropejcem, da morajo zdaj “prevzeti odgovornost za konvencionalno varnost na celini”, s čimer je takoj postavil pod vprašaj temeljno vero varnostnega zavezništva Nata o vzajemni samoobrambi.
Ameriško zavračanje svoje tradicionalne zunanje politike poganjajo tako Trumpove lastne obsesije kot širše geopolitične spremembe. ZDA ostajajo najmočnejša svetovna sila – vendar nimajo več moči, ki bi lahko prisilila druge, na primer Kitajsko, da delajo po njenih pravilih. ZDA imajo zdaj predsednika, ki pravzaprav nima namena spoštovati nobenih gospodarskih, trgovinskih in diplomatskih pravil ter Kanadi grozi s priključitvijo.
Ne le to. Nova administracija si aktivno prizadeva tudi destabilizirati prijateljske demokracije in spodbujati globalno gibanje desničarskega populizma. Vance je v govoru dejal, da politike svobode govora in priseljevanja bolj ogrožajo varnost evropskih držav kot Kitajska ali Rusija. Srečal se je tudi z vodjo AfD, skrajno desničarske stranke v Nemčiji z neonacističnimi koreninami. Tudi v drugih državah, denimo v Franciji in Veliki Britaniji, si prizadeva okrepiti skrajno desne stranke, ki izzivajo vlade. Trump bi raje sodeloval s sopotniki v gibanju Make Europe Great Again (MEGA) kot s sredinskimi voditelji, ki so zdaj na položaju.
Kaj lahko stori Evropa
Kaj lahko torej Evropa stori zdaj, ko se zdi, da Amerika – država, ki je obnovila celino iz pepela druge svetovne vojne – postaja odkrito sovražna sila?
Francoski predsednik Emmanuel Macron na podlagi izkušenj s Trumpom iz njunih prvih mandatov že leta opozarja, da mora Evropa spoznati, da so ZDA postale nezanesljiv partner. Zaradi dvomov o vojaški zavezanosti ZDA ostale članice Nata zdaj nimajo druge izbire, kot da povečajo skrčene vojaške izdatke.
To bo boleče, saj se številne evropske vlade že zdaj borijo za uravnoteženje proračunov in so pod izjemnim pritiskom, saj javnost želi ohranitev priljubljene države blaginje. Dogovor, da gre Evropa po bolj neodvisni poti, pa bo težaven tudi zato, ker je treba na isto stran pridobiti vse članice Evropske unije. Nekateri narodi v stari soseščini Moskve, na primer Poljska in baltske države, še predobro razumejo rusko grožnjo, nekatere manjše zahodnoevropske države pa menijo, da je nevarnost bolj oddaljena. V EU pa je tudi nekaj voditeljev, ki bi rade volje pomagali Trumpu opraviti Putinovo delo pri razbijanju zahodnega zavezništva – na primer madžarski premier Viktor Orban.
V samo 31 dneh na položaju je Trump že spremenil svet.
Kaj pričakovati prihodnji teden
Če ne bo večjih presenečenj, bo velika mednarodna zgodba prihodnjega tedna Ukrajina.
Morda bomo izvedeli več o možnostih mirovnega sporazuma za konec vojne in o tem, kako bi se ta izvajal, ko bo Macron v ponedeljek obiskal Belo hišo, britanski premier Keir Starmer pa mu bo sledil v četrtek.
Ta dva obiska bosta ključnega pomena, saj se bo izkazalo, ali obstaja kaj prostora za ameriško-evropsko sodelovanje v vojni, potem ko je bila stara celina prejšnji teden izključena iz pogovorov ZDA z Rusijo v Savdski Arabiji. Tako Velika Britanija kot Francija pravita, da sta pripravljeni poslati vojake v Ukrajino, da bi varovali kakršenkoli morebiten mir. Je pa ob tem težko doumeti, da bi takšna operacija lahko potekala brez ameriške podpore iz zraka, obveščevalnih podatkov in logistične podpore. Ali je Trump pripravljen s sodelovanjem ZDA tvegati, da bo razjezil Moskvo, ki je že izključila zamisel o tujih vojakih v Ukrajini?
Naslednji teden bodite pozorni tudi na to, ali bo kateri od voditeljev v Ovalni pisarni ponudil povečanje izdatkov za obrambo – da bi tako naredi vtis na gostitelja.
Macron namerava svoj obisk izkoristiti za to, da bi Trumpu po njegovem zadnjem krogu klečanja pred Putinom poskusil “vstaviti nekaj železja v hrbtenico”. Cilja na zelo razvit občutek ameriškega predsednika o lastni moči. “Trumpu bom rekel: ‘Globoko v sebi ne smeš biti šibak pred Putinom, to nisi ti, to ni tvoja blagovna znamka’,” je v četrtek dejal Macron.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje